
Pred soočenjem domačih izvedencev in tujega strokovnjaka na področju medicine, ki so izdelali mnenji za potrebe sodnega procesa zoper zdaj že upokojeno mariborsko zdravnico Olgo Krajnc - ta je v kazenskem postopku pristala zaradi smrti šestnajstmesečne deklice Žane, ki sta jo starša na pediatrično kliniko pripeljala 29. marca 2009, a se je tam zapletlo in deklica je dva dni kasneje umrla -, je sodnica Sonja Krajnc na okrajnem sodišču v Mariboru danes zdravnikom položila na srce, da sodišče odloča o posameznih primerih na podlagi življenjske izkušnje. Ker je tudi sama mati in ker je dejstvo, da je Žana pri 16 mesecih tehtala pol manj od povprečne teže otrok te starosti, je v uvodu soočenja zdravnikov postavila logično vprašanje: "Ali ni to za zdravnika alarmantni znak, da na podlagi tega odredi redno spremljanje vitalnih funkcij otroka na oddelku?"
"Imamo otroka, ki je izsušen. Od tukaj gremo. Če bi bil ohlajen, bi šel na intenzivno enoto, če ni tako, ostane na običajnem oddelku. Tam je zdravnik, tam so sestre ..." je pričel razlago eden od treh ljubljanskih izvedencev Milan Čižman. A ko je v nadaljevanju izrekel stavek, "tudi mati se je tam ulegla", je sodnici vzelo sapo. Prekinila je zdravnika in mu strogo rekla: "Verjamem, da ste podrobno pregledali dokumentacijo, mogoče pa niste prebrali, kako je dogajanje opisala mama deklice. Sestre je vseskozi prosila, jih spraševala, prosila jih je za pomoč. Zagotovo se na oddelku ni ulegla. Prosim vas, da v svojih odgovorih upoštevate občutke staršev, ki spremljajo to sojenje."
Očitajo ji malomarno zdravljenje
Deklica, ki je tehtala pol manj kot tehtajo otroci v tej starosti, je imela simptome okužbe z rotavirusom, bruhala je in imela drisko, zato so jo obdržali v bolnišnici. Prejela je terapijo, ki ji jo je predpisala dežurna pediatrinja Olga Krajnc. Štiri ure po sprejemu v bolnišnico je mati deklice opazila, da ta težko diha. Stekla je do medicinskih sester in te so deklico, ne da bi jo pričele oživljati, čeravno je otrok v obraz že modrel, odnesle na oddelek intenzivne nege. Tam je deklica s pomočjo aparatov spet zadihala, a žal se je dva dni kasneje njeno komaj 16-mesečno življenje končalo. Po kriminalistični preiskavi je tožilstvo odgovornost za smrt deklice poleg zdravnice očitalo še trem medicinskim sestram, ker pa je izredni strokovni nadzor v mariborskem kliničnem centru ugotovil veliko pomanjkljivosti pri organizaciji dela na pediatriji, je tožilstvo od kazenskega pregona zoper medicinske sestre odstopilo in obtožni predlog vložilo (le) zoper zdravnico Olgo Krajnc. Tožilec Darko Simonič ji očita, da je pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravnala v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, zaradi česar se je deklici občutno poslabšalo zdravje in je umrla. A obdolžena se brani, da je naredila vse, kar je morala in mogla, a da se je pri otroku zgodil nepričakovan zaplet zaradi vpliva rotavirusnih toksinov.
Srce je bilo 148 udarcev na minuto
Enako so prepričani tudi njeni kolegi, izvedenci Medicinske fakultete v Ljubljani, ki so za potrebe kazenskega postopka ugotovili, da je bila naloga zdravnice spremljati vitalno stanje otroka in da je to tudi naredila, saj da je v zadostni meri upoštevala vse dejavnike tveganja. "Natančno je pregledala otroka," so si bili tudi danes edini ljubljanski izvedenci in menili, da ni bilo nič narobe, da je zdravnica, ki je ugotovila, da je dehidracija pri otroku zmerna, najprej odredila, da se lahko zdravi z oralno terapijo (tekočino, ki vsebuje elektrolite). "To je mednarodni standard," je razložil izvedenec Štefan Grosek. Dunajski pediater kardiolog Peter Voitl, ki je izvedensko mnenje naredil že za potrebe pravdnega postopka in ta se je že končal v prid staršem umrlega otroka, pa ocenjuje, da dejavniki tveganja pri otroku niso bili zadostno upoštevani in da bi hudo dehidracijo pri deklici lahko preprečili, če bi ji bili pravilno dovajali tekočino. "Dehidriranega otroka, ki bruha (tak simptom je imela Žana, op. p.), je težko hidrirati skozi usta, zato se to načeloma ne počne," je povedal Voitl, prepričan, da bi morala biti deklica deležna posebne pozornosti tudi zato, ker je bila umetno spočeta, nedonošenček, dvojčica, imela je težave s pridobivanjem teže.
Ljubljanski izvedenci so Voitlu postavili vprašanje, na podlagi katerih ugotovitev je sprejel zaključek o hudi dehidraciji. "Moja ocena temelji na oceni dvanajstih kriterijev. Vsi kriteriji niso dokumentirani v dokumentaciji o zdravljenju otroka, izhaja pa iz nje, kakšna je bila srčna frekvenca pri deklici. In sicer je bila ta 148 utripov na minuto, kar govori o hudi stopnji dehidracije. Po podatkih staršev je deklica tudi shujšala med 600 in 800 gramov," je odgovoril Voitl in ljubljanskim izvedencem vrnil vprašanje, kaj mislijo oni glede na znane podatke. "Je srčna frekvenca 148 utripov na minuto pri 16-mesečnem otroku normalna, srednja, visoka?" Odvrnili so mu, da to pomeni zgornjo meja normalne vrednosti, o pokazatelju hude dehidracije pri starosti 16 mesecev pa je po njihovem možno govoriti šele pri srčnem utripu 150.
Po večurnem pingpongu med ljubljanskimi izvedenci in dunajskim izvedencem sodnica Sonja Krajnc sodnega procesa danes ni pripeljala do konca. Odločila je, da je za razjasnitev ključnih vprašanj treba vključiti še enega strokovnjaka na področju medicine. Patolog Rajko Kavalar bo pričal 24. maja.