Ideja o slovenskem kolniku, spletni strani, ki bi na enem mestu zbrala in obrazložila slovenske kletvice, se je rodila na zelniku Andraža Hajdenkumra in Gabrijela Prinčiča, mladih Mariborčanov, ki se poznata že iz osnovne šole. V času srednje šole sta se pogosto pogovarjala o tem, da bi nekaj ustvarila. Tako je nekega dne med malico nastala ideja o portalu s slovenskimi kletvicami. Danes en študira Informatiko v Grazu in drugi grafično oblikovanje v Pragi, vendar se redno slišita preko Skypa. Včasih tudi po deset ur, kot sta povedala. Idejo, ki je nastala v dveh dneh, sta realizirala v roku enega meseca. Tako lahko danes inspiracijo v težkih trenutkih črpate iz spletne strani in računalniške aplikacije, ki je za zdaj dostopna samo za telefone, ki uporabljajo androidov operacijski sistem.
Kako je Quimp dobil ime?
“300 kosmatih medvedov je šlo skozi gozd, nakar jih je prijelo, da bi zakleli. Ker so bili bolj francoske narave in se za Francoze uporaba kletvic res ne spodobi, si je vsak od njih namesto kletvice izbral svoj znak. Tako je nastalo ime Quimp,” sta avtorja zapisala na spletni strani. Angleška beseda quimp predstavlja znake, s katerimi nadomestimo kletvico. Sem sodijo na primer #, &, ? in !.
Nekaj kletvic prispeval prekmurski muzej, druge dedi
Danes je na spletni strani Quimp približno 370 kletvic, število pa si želita še povečati. Do njih sta prišla čisto naključno, ko je prijatelj v prekmurskem muzeju kupil knjigo, ki je vsebovala prekmurske kletvice. Tem sta dodala še nekaj svojih, veliko pa jima jih je povedal dedek. Z željo, da bi bazo kletvic še povečala, sta na spletni strani ustvarila možnost 'feedbacka', oziroma povratnih informacij, kamor lahko vsak vpiše manjkajočo kletvico.
Uporaba spletne strani je preprosta. S klikom na gumb zakolni se prikaže naključna kletvica. Poleg tega je mogoče naključno pridobiti kletvice, ki se začnejo na določeno črko v abecedi ali pobrskati po kategoriji Hude, ki vsebuje sočnejše psovke. Večina jih vsebuje tudi prevod.
Med počitnicami si želita avtorja na stran dodati še nemške in angleške kletvice, za katere pravita, da jima jih bo lažje najti kot slovenske, in ustvariti aplikacijo tudi za telefone, ki uporabljajo operacijske sisteme ios. Prav tako iščeta osebo, ki bi bila pripravljena kletvicam dati glas, da jih ne bi bilo moč le prebirati, temveč tudi poslušati.
