Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je v petek ob dnevu prve brigade Slovenske vojske nagovoril pripadnike te enote, ki predstavlja hrbtenico in osrednji steber naših obrambnih sil. Dejal jim je, da so ponos Slovenske vojske in drugo ime za enoto, ki je sposobna sleherni trenutek izvesti vse zaupane naloge v pomoč prebivalcem naše države in obrambo domovine. Ob jubilejih in praznikih je že v navadi, da povemo lepe stvari, slabe pa pustimo ob strani. Vendarle je vrhovni poveljnik opozoril tudi na neodložljivo nujo po posodobitvi Slovenske vojske in celotnega sistema nacionalne varnosti. Nekaj dni po slavospevu prvi brigadi pa velja še opozoriti, da bodo takšna slavja morda kmalu odveč. Slovenski vojski namreč strahovito primanjkuje - vojakov. (Popravek, 19. december 2017)

Že pet let pod kadrovskim načrtom
Struktura stalne sestave pripadnikov Slovenske vojske namreč že od leta 2012 ne dosega kadrovskih načrtov, ki sta jih potrdila vlada in državni zbor. Skladno s strateškimi dokumenti bi namreč morala imeti stalna sestava vsaj 7600 pripadnikov. Od leta 2012 naprej ta številka vztrajno pada, saj vsako leto več ljudi zapusti vojaške vrste, kot pa se jim pridruži. Letos so denimo v vojski na novo zaposlili le 130 ljudi, zato pa zapušča vojaške vrste vključno z upokojevanjem med 200 in 300 ljudi.
Vojaški poklic je postal nekonkurenčen na trgu delovne sile
927
evrov bruto znaša osnovna plača vojaka danes, kar je natanko evro več kot pred desetimi leti
Težava za izvajanje zakonsko predpisanih nalog
Do leta 2022 mora Slovenska vojska skladno z letos potrjenimi cilji zmogljivosti sil zveze Nato izgraditi prvo srednjo bataljonsko bojno skupino, ki bo temeljila na novih osemkolesnih oklepnikih, do leta 2025 pa še drugo. Poleg vprašanja, kdo bo upravljal oklepnike, ki jih želi država nabaviti, se poraja še vprašanje, kako namerava obrambni resor na dolg rok zagotavljati stabilno in zadostno kadrovsko sliko obrambnih sil.
Generalštab že načrtuje vpoklic pogodbenih rezervistov
Kot je znano, strukturo Slovenske vojske poleg stalne sestave tvori še prostovoljna pogodbena rezerva. Pogodbeni rezervisti so državljani, ki so z ministrstvom za obrambo sklenili pogodbo o opravljanju službe v rezervni sestavi vojske za najmanj pet let. Njihova dolžnost je 30 dni usposabljanja na leto. Za to dobijo mesečno nadomestilo v višini 120 evrov. Zakaj torej vrh vojske ne dopolni manka v stalni sestavi z vpoklicem rezervistov, ki za to prejemajo stalno nadomestilo? Iz vojske sporočajo, da načrtujejo tudi to možnost, če se bo trend padanja številčnega stanja Slovenske vojske še nadaljeval. Enkrat so rezerviste na dolžnost že vpoklicali zaradi povečanega obsega dela, in sicer lani v začetku leta ob vrhuncu begunske krize na naših tleh.
Vojska z le 40 odstotki vojakov
Po podatkih za minuli mesec šteje Slovenska vojska 6826 pripadnikov, med katerimi je kar 16 odstotkov častnikov, skoraj 30 odstotkov podčastnikov in 40 odstotkov vojakov. V generalštabu priznavajo, da stalni sestavi primanjkuje okrog 700 vojakov. Takšen je primanjkljaj glede na prej omenjene strateške dokumente, ki sta jih potrdila vlada in državni zbor. Glede na letošnji kadrovski načrt vlade, ki se v svojih sklepih iz leta v leto bolj prilagaja dejanskemu stanju kot strateškim zavezam preteklih vlad, pa vojski primanjkuje 450 pripadnikov.
Bombončki namesto rešitev
V generalštabu poudarjajo, da zagotavljanje kadrov ni le naloga vojske, ampak je v pristojnosti celotnega obrambnega resorja. Ekipa ministrice Katičeve je v predlogu zakona o službi v Slovenski vojski predvidela nekaj rešitev, ki jih stroka in tudi vojaški predstavniki razumejo bolj kot bombončke. Denimo posebne denarne nagrade ob sklenitvi ali podaljšanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali pa spregled stopnje izobrazbe pri najslabše plačanih vojakih ali pa dodatek 60 evrov zaradi popolne prepovedi stavke in podobno. A poznavalci in tudi vojaški predstavniki opozarjajo, da gre za "gasilske" ukrepe, ki bodo le stežka dolgoročno in na sistemski ravni rešili kadrovsko vprašanje Slovenske vojske. Povrh vsega je malo verjetno, da bosta nova zakona o obrambi in službi v Slovenski vojski dobila zadostno podporo v parlamentu.
