Sklad kmetijskih zemljišč potrdil posel z mariborsko Cerkvijo, o katerem je Večer poročal pred pol leta
"Pogodbe so podpisane, odobritev pravnega posla je pri upravni enoti izdana, kupnina je deponirana na fiduciarnem računu," je direktorica slovenskega državnega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
Irena Šinko
potrdila MMC RTV Slovenija informacijo, ki jo je Večer objavil junija, mariborski nadškof in metropolit
Alojzij Cvikl
pa je ni zanikal. "Zemljišča so strateškega pomena," je Šinkova pojasnila skladov nakup za skupaj z davkom slabih šest milijonov evrov.
Poleti je avstrijski Kleine Zeitung v svoji koroški izdaji poročal o propadlem poslu znanega koroškega proizvajalca ur in vinarja
Alfreda Riedla
iz avstrijskega Šentvida (St. Veita), ki naj bi se bil marca letos z mariborsko nadškofijo že dogovoril o nakupu več kot 500 hektarjev gozda, njiv in vinogradov na območju Slovenske Bistrice za okoli šest milijonov evrov. Z nadškofom Alojzijem Cviklom naj bi bila 16. marca letos že podpisala pogodbo, je poročal Kleine Zeitung. Vendar naj bi bil po Riedlovih besedah posel v zadnji sekundi padel v vodo, četudi naj bi bil ves čas Riedl edini interesent za nakup. Dan pred tem, ko naj bi bila nakupna pogodba postala pravnomočna, se je v posel v Sloveniji vmešal državni sklad kmetijskih zemljišč, so poročali Avstrijci. V ozadju da naj bi bila tudi bojazen, kako bodo reagirali Slovenci, verniki v mariborski Cerkvi, če se bo nadškofija - sedež mariborske Cerkve na Slomškovem trgu je začasno v lasti Slomškovega sklada, za katerim so, v solidarnostni pomoči Mariboru, kakor to razloži naša cerkvena stran, tri avstrijske škofije - razprodala Avstrijcem.
Bankrotirana mariborska nadškofija, ki so ji banke reprogramirale kredite, krči svoje premoženje. Da bo odplačala dolgove. V začasni lasti avstrijskega Slomškovega sklada je, kot rečeno, sedež nadškofije na Slomškovem trgu, Hrvati so kupili Alojzijevo cerkev na Koroški cesti, vedelo se je, da se bo nadškofija trudila čim prej ostati brez zemlje, ki ji pri pastorali nič ne koristi. Zdaj, pred koncem leta, naj bi banke upnice, večina jih ima centrale v tujini, največ v Avstriji, spet krepile pritisk na nadškofijo, naj le kaj proda. Ko smo to preverjali pri nadškofu Cviklu, je odgovoril, da bi banke konec leta pač rade imele dobre bilance, a da se v Mariboru, na skoraj mrtvem nepremičninskem trgu, kakšna pomembnejša nepremičnina ni prodala že leta. Posel z državnim skladom, sklenjen, kakor se ve zdaj, maja letos, bo servisiranje finančne luknje v Mariboru gotovo olajšal. Banke so mariborski nadškofiji oziroma njenemu Gospodarstvu Rast v stečaju kredite, nekaj pod 30 milijonov evrov, reprogramirale, odplačevanje glavnice je odloženo do leta 2020.
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.