Barvanje las je tisočletja star način spremembe videza, pa tudi eno od orožij v boju proti vidnim znakom staranja. Barvila so v antiki pridobivali iz rastlin, med katerimi je najbolj znana kana. Druge uveljavljene rastline za nego in obarvanje las so sena, indigo, kurkuma, k boljšemu zdravju in videzu las pa pomagajo še indijska kosmulja, hibiskus in šikaki. V naravoslovni knjigi iz leta 1661 so bili opisani načini, kako lahko lase obarvamo črno, zlato, zeleno, rdeče, rumeno in belo.
Sredi 19. stoletja so kemiki odkrili parafenilendiamin, ki na zraku potemni. Nato je leta 1907 Eugène Schuller, ustanovitelj L'Oréala, izdelal prvo sintetično barvo za lase in svet ni bil nikoli več enak. Natančno 40 let pozneje je nemško podjetje Schwarzkopf stranke razveselilo z barvo za lase, ki jo je bilo mogoče uporabljati doma. Danes je industrija barv za lase dosegla milijardne vrednosti, vedno več ljudi pa se sprašuje, ali je barvanje las resnično potrebno.
Nagibamo se k naravnemu videzu
Se še spomnite časov, ko so bile za ženske zapovedane bujne natupirane pričeske? Ali kakšnega desetletja pozneje, ko so moški, predvsem glasbeniki, nosili dolge, trajno nakodrane lase? V osemdesetih so se lasje začeli krajšati, priljubljeni pa so postali zelo vidni svetli prameni, ki so marsikatero žensko spremenili v tigrasto mačko. K sreči je ta moda mimo in zadnje čase se vse bolj nagibamo k naravnemu videzu, to pa vključuje tudi lase. Frizerka Martina Herceg iz Frizerskega studia Bianca v Mariboru pravi, da po 18 letih dela že opaža spremembe v razmišljanju strank. "Nekoč so ljudje posvetili več pozornosti modnim smernicam. Želeli so si frizuro, ki je bila v tistem trenutku priljubljena, na primer levja griva ali paž. Sčasoma se je v ospredje prebil osebni stil, pri nekom športen, pri drugem eleganten ali bolj praktičen. Na eni strani so ljudje, ki brez obiska frizerja ne upajo v javnost, na drugi strani taki, ki se najraje uredijo sami. Vsakdo nosi frizuro, ki mu najbolj pristaja in poudarja njegovo osebnost. Poleg tega je več pozornosti namenjene zdravju in negi las ter tehniki striženja," pojasnjuje Martina Herceg.
Kemija ali fizika?
Večina žensk se po izkušnjah Hercegove odloča za kemični postopek barvanja las, pri katerem se uporabi tako imenovana trajno obstojna barva za lase. Sama se bolj nagiba k fizikalnemu postopku, pri katerem se uporabi delno obstojna barva, imenovana tudi preliv. Z njo ni mogoče posvetliti las ne pobarvati sivih v blond, po nekaj tednih pa se z las izpere. A ne glede na to, za kateri postopek se kdo odloči (navsezadnje si lase barvajo tudi moški), je dobro upoštevati nekaj nasvetov: "Barvo las je treba uskladiti s celotno človekovo osebnostjo, zunanjim videzom in značajem. Upoštevati je treba odtenek polti, barvo oči in obrvi. Pomembna je tudi osnovna barva las, saj barvilo na različnih laseh učinkuje različno. Prav tako se frizerji oziramo na slog oblačenja in energijo, ki jo posameznik izžareva."
Postopki barvanja las
Kutikula ali zunanja plast lasu je pod mikroskopom podobna storžu iglavca: luske v plasteh prekrivajo lasni korteks in sredico. Glede na interakcijo barvila s kutikulo ločimo tri načine barvanja:
• kemični proces: barvilo prodre skozi kutikulo in za zmeraj ostane v strukturi lasu; za posvetlitev je treba lase tudi pobeliti z vodikovim peroksidom, pri čemer se uniči precej lasnega keratina.
• fizikalni proces: molekule barvila se oprimejo lasu zaradi pozitivnih in negativnih ionov; barvilo ne spreminja strukture lasu, le nekoliko osveži njegovo naravno barvo, ki se skozi življenje ves čas rahlo spreminja.
• naravne barve: najprej se barvilo namaka v vodi, da se izločijo rastlinski pigmenti, nato se zmes nanese na lase, dokler ti ne vpijejo barvila.
Frizerji tudi svetujejo
Na policah drogerij ter tudi supermarketov in ekoloških trgovin je seveda raznovrstna ponudba barv za lase, ki jih lahko uporabimo doma. Če smo količkaj spretni, nas ne prestrašijo morebitne packe v umivalniku in imamo dovolj časa, lahko za spremembo videza poskrbimo sami. "Razumem, da je to tudi posledica ekonomskega položaja," meni Martina Herceg. "Toda žal opažam, da si nekatere ženske nekritično izberejo barvo, ki jim je pač v tistem trenutku všeč, in ne razmislijo dobro, ali bodo dobile ustrezen odtenek, ki jim bo tudi pristajal." Vendar je takih ponesrečenih poskusov po njenem mnenju malo. Prav tako se ne pojavljajo več izstopajoči prameni kontrastne rdeče ali vijolične barve, ki so bili priljubljeni pred leti. Frizerji se na seminarjih seznanjajo s trendom naravnega videza in morda so njihovi nasveti padli na plodna tla.
Nekatere so srečne s sivimi
Lasje posivijo, ker se v lasnih mešičkih ne tvori več pigment melanin, ki daje barvo lasem. Kdaj se bo to zgodilo, je stvar kombinacije več vzrokov: genetike, življenjskega sloga, rase, ki ji pripadamo, tudi spola. Moški začnejo običajno siveti prej, a jih družbene konvencije ne silijo toliko k prikrivanju sivih las kot ženske. Tista, ki se ne barva, velja skoraj za čudno. Toda po mnenju Martine Herceg je naravna barva lasu unikatna: "Z barvanjem se kakovost lasu spremeni, poveča se tudi potreba po obiskovanju frizerskega salona." Navsezadnje večina barv za lase vsebuje močne kemikalije, ki skozi kožo na lasišču prehajajo tudi v naše telo. Frizerka zato priporoča, da lase čim bolj negujemo in vzdržujemo njihov naravni videz. Poleg šampona, ki lase očisti, je dobro uporabljati balzam. Ta zgladi površino las in prepreči lomljenje, lasje se lažje češejo in so bolj sijoči. Enkrat na mesec je koristno na lase nanesti masko, ki jih dodatno navlaži. Najbolj naravno je kokosovo olje ali karitejevo maslo. Seveda pa sta pomembna tudi zdrava prehrana in sproščanje, ki na splošno krepita telo.
