Študija, objavljena v strokovni reviji Circulation - Cardiovascular Genetics, ki jo izdaja Ameriško združenje za srce, je pokazala, da kajenje z biokemijskim procesom, poimenovanim metilacija, vpliva na človeški genom oziroma na celoten niz DNK. Znanstveniki so ob tem ugotovili, da so spremembe na določenih nukleotidih v zaporedju DNK (ta določa pomen genetske informacije) prisotne celo še 30 let za tem, ko človek neha kaditi.
Zapis kadilčeve preteklosti
Metilacija DNK je proces, s katerim celice nadzirajo aktivnost genov in pogosto spreminja njihovo funkcijo. Zato znanstveniki menijo, da bi lahko razkrila kadilsko preteklost nekega človeka, na osnovi česar bi bilo mogoče razviti nove ciljne načine zdravljenja bolezni, povezanih s kajenjem. In čeprav po zaslugi protikadilskih kampanj ter sprejetja ustreznih zakonodaj v mnogih državah kadi vedno manj ljudi, obstaja pri nekdanjih dolgoletnih kadilcih še desetletja za tem, ko prenehajo kaditi, povečano tveganje, da zbolijo za katero od s kajenjem povezanih bolezni. Vključno z nekaterimi vrstami raka, kronično obstruktivno pljučno boleznijo in kapjo. Molekularni mehanizmi za temi dolgoročnimi učinki niso jasni. Toda predhodne raziskave so mesta metilacije DNK povezale z geni, ki prispevajo k razvoju srčno-žilnih in pljučnih bolezni, kar nakazuje, da bi lahko metilacija pri tem odigrala določeno vlogo.
Trdovratne poškodbe
Raziskovalci so analizirali krvne vzorce skoraj 16 tisoč udeležencev raznih raziskav iz 16 skupin konzorcija Kohorte za raziskave srca in staranja na področju genske epidemiologije (CHARGE). Ko so izsledke primerjali s podatki ljudi, ki nikoli v življenju niso kadili, so ugotovili, da so s kajenjem povezana mesta metilacije DNK povezana z več kot sedem tisoč geni oziroma s kar tretjino vseh, večina pa se je na ravni, kakršne imajo nekadilci, vrnila v petih let po koncu kajenja.
Nekatera so se ohranila celo 30 let po tem, ko so ljudje cigareto vrgli stran. Najpogosteje so bila povezana z geni, za katere domnevajo, da povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in določenih vrst raka. Raziskovalci zato menijo, da lahko aktivirajo gene, ki utegnejo pri nekdanjih kadilcih povečati tveganje za razvoj določenih bolezni še desetletja po tem, ko nehajo kaditi. Na osnovi tega odkritja bi lahko razvili biomarkerje za ocenjevanje kadilske preteklosti, kar bi vodilo k novim načinom zdravljenja, morebiti ciljno usmerjenim na mesta metilacije. Spodbudna novica je, da se večina signalov vendarle vrne na raven nekadilca, kar pomeni, da se vaše telo poskuša samo pozdraviti in odpraviti škodljive učinke kajenja tobaka.
