V družini Makuc je rokomet družinska tradicija, rokometaš je bil Domnov oče Simon (na mestu krožnega napadalca, tudi občasni reprezentant), Domen je srednji zunanji ali organizator igre, na istem mestu igra tudi Domnov dve leti mlajši brat Andraž. Domen je svojo rokometno pot začel v Kozini, od koder je v sezoni 2014/2015 po končani osnovni šoli prišel v Celje Pivovarno Laško. Pred mladeničem je svetla prihodnost, trener članske ekipe celjskega kluba Branko Tamše zanj pravi, da "hitro vpija nasvete, je inteligenten, marljiv, ima odlične motorične sposobnosti".
Deset zadetkov v dveh tekmah
Sedemnajstletni mladenič (polnoleten bo 1. julija) je eden največjih rokometnih talentov v Evropi. Čeprav je najstnik, s svojimi predstavami, pogumom in potezami navdušuje tudi v članski ekipi Celja. Lansko jesen, natančneje 30. septembra, je postal celo prvi milenijec (igralec, rojen leta 2000 ali kasneje), ki se je v ligi prvakov vpisal med strelce. Svoj premierni zadetek v ligi prvakov je dosegel na srečanju Celja in Kielc v obračunu, ki so ga celjski vitezi dobili z rezultatom 31:27. Domen Makuc je visok 1,88 metra, v celjski klub je iz Kozine prestopil v sezoni 2014/15, tedaj v selekcijo starejših dečkov, že kmalu pa je začel igrati v starejših selekcijah. V članskem moštvu je debitiral v sezoni 2015/16 na pokalni tekmi prav proti svoji nekdanji ekipi iz Kozine. Že v minuli sezoni smo ga večkrat videli na tekmah članskega moštva, letos je postal njen standardni član.
Všeč so mi Balić, Schmid in Zarabec
Primorska naveza
Svoje prve rokometne korake je Domen naredil v Hrpeljah pri Kozini. "Z očetom sem hodil na treninge in tekme, zato sem hitro vzljubil šport, v katerem sem še danes. V prvem razredu osnovne šole sem se nato vpisal v rokometni krožek, nato pa sem po koncu osnovne šole dobil priložnost, da grem svoje rokometno znanje nadgradit v celjski klub," je pripovedoval Domen in dodal, da sta bila odhod v Celje in ločitev od družine dokaj težka: "Resnejše treninge sem začel v Celju, kjer živim v klubskem stanovanju skupaj s še dvema mlajšima soigralcema. Prvih nekaj mesecev v mestu ob Savinji je bilo težko, saj sem ostal brez družine in prijateljev. A tudi v Celju sem našel kolege, veliko so mi ob moji vključitvi v Celje, kjer imajo eno najboljših rokometnih šol, pomagali ljudje iz kluba. Veliko pa so mi pomagali tudi soigralci, med njimi še en Primorec v celjskem dresu Borut Mačkovšek, s katerim se veliko druživa," je povedal Domen, ki kljub številnim športnim obveznostim šole ne zanemarja: "Izpostavil bi, da mi gredo v šoli (obiskuje tretji letnik športnega oddelka I. gimnazije v Celju, op. p.) zelo na roko, razumejo me pri mojih športnih obveznostih in me podpirajo. Jaz pa se trudim, da čim bolj sproti opravljam šolske obveznosti. Tako bi tudi letos rad pravočasno končal tretji letnik, nato pa prihodnje leto še četrtega in nato maturo," pravi Primorec.
