Mnogi boste svežo zelenjavo kmalu pogrešali, če nimate rastlinjaka. O tem, ali je zelenjava v trgovinah res sveža, bi lahko razpravljali. A zakaj si ne bi nekaj vitaminov pridelali kar v kuhinji? Kitajci in drugi azijski narodi so že pred več kot 3000 leti spoznali moč narave, ki se skriva v kalečih semenih. Kalčke si z malo truda lahko pridelamo sami. So največ, kar nam lahko nudi narava. V seme rastlina vloži vse, kar premore: sončno energijo, energijo zemlje, svojo moč in vitalnost. V semenu je shranjena zaloga hrane, vitaminov, mineralov, encimov in vsega drugega, kar je za mlado rastlinico potrebno, da zraste in prične skrbeti sama zase. Te snovi niso namenjene samo njeni prehrani, ampak tudi zaščiti pred vsem slabim, s čimer se rastlina utegne na poti od semena do prvih pravih listov srečati - vremenu, boleznim, škodljivcem.
Vitamini z domače police
Umetno in zdravo
Uživanje semena ni nič novega in je poznano prav vsem narodom, spomnimo se samo na pomen kruha nekoč. Danes so mnogi že tako nasičeni z vsem, da jim kruh ne pomeni ničesar. Tudi samo seme skriva veliko dobrega, a do kaljenja mlade rastlinice je samo konzervirana hrana. Številne koristne snovi se sprostijo šele, ko rastlinica prične kaliti. Ker pa jih mladika porabi, jih je seveda z rastjo rastline vedno manj, zato je za naše zdravje prav trenutek kaljenja (kalček) najbolj dragocen in nam lahko koncentrirano ponudi vse, kar nam nudijo kasneje iste rastline. Ščepec kalčkov lahko vsebuje enako količino koristnih sestavin kot skleda solate poleti.
Pšenično žito
Pšenično žito se lahko spremeni v kalčke žita, a seme ne sme biti razkuženo. Poprosite kmete po žetvi za vrečico semena katerekoli pšenice. Če ste seme kupili, preverite na vrečici, da ni razkuženo. Nekje na njej boste našli žig s podatki o tem. Pšenično žito je lepa slovanska navada. Zelenje listov prinaša novo pomlad v najtemnejši del leta, ko je svetlobe res malo. Daje upanje na novo življenje, novo pomlad. Verjeli so, da bo postavljeno v jaslice prineslo dobro letino v naslednjem letu. Pšenično žito se je najpogosteje sejalo na praznik svete Lucije, to je 13. decembra. Lucija je nosilka luči, prav to pa prinašajo tudi jaslice. Tudi datum je primeren, saj žito izredno hitro raste in je najlepše deset do štirinajst dni po setvi. Ker so danes naši domovi pretopli, lahko žito, če vam raste prehitro, postavite na hladno, kar na prosto. A šele, ko vzkali. Naj vam setev v lepih posodah polepša praznike. Potem pa zelenje porežite in uporabite. Kaljenje pšenice v zemlji traja dalje. Zato sicer že izgubimo tisti začetni bum vseh koristnih snovi, saj počakamo, da setev lepo ozeleni, a koristnih snovi za nas ostane vseeno kar veliko. Najbolj uporabna je predvsem za sočenje sokov, skupaj s sadjem lahko iz nje pripravite svež jutranji napitek.
Najenostavnejši kalčki
Nakaljevanje semena je za nekatere zapleten postopek, ki se ga ne želijo lotiti. A najenostavnejši način je setev vrtne kreše ali rukole, tudi žit na okenskih policah. Vzamemo lahko plitve posode, podstavke, lahko pa tudi lončke, in jih napolnimo z mešanico zemlje in peska. Nato posejemo seme, ki ga kupimo v trgovinah, žita pa lahko dobimo tudi na kmetijah ali pridelamo sami na vrtu. Da se znebimo nadležne lupinice semena, ki rada ostane na kalečih rastlinah, ga nekoliko bolj na debelo, kot smo navajeni, pokrijemo z zemljo. Kar dober centimeter ali dva zemlje nasujemo na našo setev. Posejati je treba zelo gosto, tako, da se semena dotikajo med seboj. Res pa je, da bo kaljenje zato trajalo kakšen dan več.
Malo je dosti
Kreša in rukola sodita med križnice, zato imata številne koristne snovi, ne samo vitaminov in mineralov. Tudi kreša in rukola vsebujeta veliko teh snovi. Čeprav je količina zelenih lističev, ki jih pojemo, res skoraj zanemarljiva, verjemite, da je v njih dobrota narave koncentrirana. Vsebuje veliko gorčičnega olja, vitamina C, tudi vitamine A, B1 in B2, niacin in vitamin D. Poleg tega so v krešinih kalčkih še kalij, kalcij, jod, železo, fosfor in številni encimi, hormoni in antioksidanti. Krešine kalčke dodamo vsem zimskim svežim solatam, potresemo jih na narezke namesto dragih oliv ali kaper, dodamo sirnim namazom, lahko jih potresemo tudi po krompirju v oblicah ali po praženem krompirju, celo po praženih jajčkih.
Zelo zabavno je sejanje kreše, rukole ali pšenice z otroki. Pridelovanje kalčkov nam pozimi nudi tako zabavo kot veliko koristnega za zdravje. Setev ponavljamo enkrat na teden, saj so najbolj koristne in tudi najbolj okusne zelo mlade rastlinice. Poskrbeti moramo, da nam jih nikoli ne zmanjka. Sicer pa je zdaj čas veselja in predvsem kulinaričnih užitkov. Narava zunaj počiva. Vse, ki se imate za ljubitelje narave, pozivam, da za svoj zelo kratkotrajen užitek ne prižigajte petard, tudi raket ne. Pregovor pravi, da bo naslednje leto tako, kot smo ga pričakali na zadnji dan starega leta. A si res želite vojne, nemirov, hrupa v naslednjem letu?
