Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Nočno policijsko patruljiranje po Kranju, v katerega so uniformiranci vključili mladoletnico, v marici skupaj z njo pili alkohol in kadili, v nekem trenutku pa dekletu, ki še nima izpita, zaupali celo volan, je hud spodrsljaj. To je gotovo. Gotovo je tudi, da je dogodek vrgel slabo luč na policijo, pa čeprav je njeno vodstvo nemudoma ukrepalo. Osemindvajsetletni Ž. V., ki je v noči na 11. julij vodil patruljo, 33-letni policist N. B. in 20-letni kandidat za policista M. M. so v suspenzu. Nobenega dvoma ni torej, da bi policija hotela dogodek pomesti pod preprogo. Trojica je namreč že občutila posledice svojega nepremišljenega ravnanja. V suspenzu je pristala, še preden je zgodba, o kateri smo prvi poročali v Večeru, pricurljala v javnost. Zdaj je odprto vprašanje, kako huda bo kazen zanje. Bodo leteli na cesto ali jim bo generalni direktor policije Simon Velički dal še eno možnost in se bo postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za katerega od njih iztekel (samo) v opozorilo pred odpovedjo?
Dr. Branko Lobnikar: "Raziskave kažejo, da je pri nas stopnja kodeksa molka v primerjavi z drugimi policijami na zahodnem Balkanu znatno nižja."
Visoki standardi, dober nadzor
Izrednih odpovedi v policiji v zadnjih petih letih ni bilo malo. Med letoma 2013 in 2017 je moralo zaradi hujših kršitev delovne zakonodaje policijske vrste zapustiti 71 ljudi. Pred izgubo službe iz krivdnih razlogov je v tem obdobju trepetalo še 216 policistov, a so jo odnesli z opozorilom pred odpovedjo. Razloga za tako visoke številke sta dva. Policija je organizacija, ki zaposluje več kot 8000 ljudi, pa tudi organizacija, ki je sama sebi postavila zelo visoke standarde. "Slovenska policija ima zelo visoke interne profesionalne standarde, ki izhajajo iz njihovega kodeksa etike in pravil za krepitev integritete. In ne samo, da ima te visoke standarde, predvsem jih dosledno uveljavlja. Po eni strani ima sistem za krepitev integritete skozi izobraževanja in usposabljanja, po drugi strani pa imamo v Sloveniji zelo dobro izdelan sistem za nadzor. Za profesijo mora veljati tudi nek standard, da ob odklonskih dogodkih javno spregovori. In raziskave kažejo, da je pri nas stopnja kodeksa molka v primerjavi z drugimi policijami na zahodnem Balkanu znatno nižja. Ko policisti zaznajo odklonsko vedenje, nanj tudi opozorijo pri svojih kolegih, kar kaže tudi primer iz Kranja, kjer je na ravnanje v nočni patrulji prvi opozoril policist," je za Večer komentiral poznavalec razmer v policiji Branko Lobnikar, prodekan za raziskovalno dejavnost na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani.
Kljub spodrsljajem je 216 policistov v zadnjih petih letih dobilo opozorilo in s tem še eno priložnost
Policija tudi prestrogo?
Policijo je moralo med letoma 2013 in 2017 zaradi zatrjevanih kršitev zapustiti kar 71 ljudi. Marsikdo je policijo kakopak tožil in delovno sodišče je v teh letih odločilo, da je bilo več odpovedi neutemeljenih. V omenjenem obdobju je policija namreč reintegrirala osem ljudi. Naj ne bo odveč poudariti, da obstajajo tudi primeri, ko se odpuščeni ne more več vrniti v policijske vrste, četudi je tožbo proti delodajalcu dobil. "Pri izrednih odpovedih pogodb o zaposlitvi gre za zavržna dejanja, ki jih je storil javni uslužbenec (policist), katerih posledica je izguba zaupanja predstojnika v njegova nadaljnja ravnanja, zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja s takim javnim uslužbencem ni več mogoče. Ko sodišče ugotovi, da je bila izredna odpoved nezakonita, predstojnik sodišču predlaga, naj - upoštevaje vse okoliščine in interes delodajalca oziroma policije, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj - sodišče ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče," je spomnila Vesna Drole iz Generalne policijske uprave.
V zdravstvu in pravosodju manj strogo
Službo sta izgubila tudi policista, ki sta se znašla med osumljenimi v zadevi preskakovanje čakalnih vrst v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki je odmevala jeseni 2016. Preiskavo zoper njiju vodi SDT, ta je menda že zaključena, odločitve o morebitni vložitvi obtožbe zoper njiju pa še ni. Je pa tožilstvo v tej zgodbi nedavno vložilo obtožnico (ta še ni pravnomočna) zoper zdravnika, ki pa za razliko od policistov službe nista izgubila. V ponedeljek je v javnosti odmevala tudi vest o vložitvi obtožnice zoper več zdravnikov, ki so se pod lupo kriminalistov znašli pred petimi leti. Večina jih je kljub sumu o hudi korupciji še vedno v službi. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kakšna je slika glede sankcij zaradi kršitev etike, morale in delovnopravne zakonodaje v zdravstvu. Preverili smo jo v ljubljanskem in mariborskem univerzitetnem kliničnem centru.
Iz ljubljanskega kliničnega centra so nam odgovorili, da so do začetka avgusta letos izrekli 14 opozoril pred redno odpovedjo, dve redni odpovedi in dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V lanskem letu je bilo opozoril 18 ter tri izredne odpovedi. Leta 2016 je bilo izrečenih 24 opozoril pred odpovedjo ter 4 izredne odpovedi, še leto prej 29 opozoril, dve redni in kar 6 izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V UKC Ljubljana dodajajo, da nihče od zaposlenih s tožbo na delovnem sodišču ni uspel.
V Mariboru pa so razložili: "V zadnjih petih letih je UKC Maribor podal 15 izrednih odpovedi delovnega razmerja. V štirih primerih smo sklenili sodno poravnavo, v enem primeru pa je bilo razsojeno (na delovnem sodišču, op. p.), da je bila odpoved neutemeljena, vendar smo vložili pritožbo in postopek še ni zaključen."
Vojska in Furs
Podobna kot v policiji je glede odpovedi situacija tudi v Slovenski vojski. "V obdobju od leta 2014 do danes je bila pogodba o zaposlitvi zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje odpovedana štiriinpetdesetim pripadnikom Slovenske vojske," so odgovorili. V enem primeru je vrhovno sodišče izredno odpoved razveljavilo in se je vojak vrnil v službo, v enem primeru pa je sodni spor na delovnem sodišču še v teku.
V Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) so zaradi domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje letos službo izgubili štirje ljudje, o preteklem obdobju pa so pojasnili, da so izredno odpuščeni uslužbenci od leta 2014 vložili osem tožb na delovno sodišče in da je bilo od tega v treh primerih pravnomočno odločeno v korist delodajalca, dva primera sta še odprta, v enem primeru je bila sklenjena poravnava, v dveh primerih pa je sodišče ugotovilo, da je bila odpoved nezakonita.
