Raziskovalec Dan Buettner, ki je svojo kariero posvetil preučevanju dolgega življenja, je prišel do zanimivih ugotovitev glede navad ljudi, ki dočakajo visoko starost. Prebivalci tako imenovanih modrih con, območij, kjer ljudje statistično živijo dlje in bolj zdravo, se držijo nekaterih preprostih pravil. Med te kraje spadajo Kostarika, določeni deli Grčije in Japonska. Tamkajšnji prebivalci imajo znatno večje možnosti, da dočakajo stoti rojstni dan, kot denimo povprečen Američan ali Evropejec.
Poleg pričakovanih dejavnikov, kot so zdrava, pretežno rastlinska prehrana ter gibanje, pa izstopa ena navada, ki je v sodobnem svetu pogosto predmet debat. Gre za uživanje alkohola. Vendar pozor, ključ ni v opijanju, temveč v specifičnem načinu uživanja alkohola.
Buettner pojasnjuje: "Ljudje v vseh modrih conah uživajo alkohol zmerno in redno." Po njegovih besedah se skrivnost skriva v količini in okoliščinah. "Zmerni pivci živijo dlje od tistih, ki sploh ne pijejo. Trik je v tem, da spijete enega do dva kozarca na dan, po možnosti s prijatelji in ob hrani."
Kaj pravi znanost o rdečem vinu?
Čeprav se sliši skoraj prelepo, da bi bilo res, ima ta teorija nekaj podlage tudi v biomedicini. Zdravstvene institucije sicer nenehno in upravičeno opozarjajo na dolgoročne nevarnosti prekomernega pitja, a določene študije kažejo drugače. Dr. Gareth Nye, predavatelj biomedicinskih znanosti na Univerzi v Salfordu, je pojasnil, da ima lahko rdeče vino v zmernih količinah določene koristi.
"Rdeče vino vsebuje resveratrol, rastlinsko spojino, ki ima antioksidatante," je izpostavil dr. Nye. Nekatere raziskave namreč povezujejo antioksidante z zmanjšanjem vnetnih procesov v telesu, nižjim krvnim tlakom in celo zvišanjem ravni HDL, ki ga poznamo kot "dobri" holesterol. To bi lahko pojasnilo, zakaj kozarec vina ob kosilu ne škodi zdravju, ampak mu morda celo koristi.
Strokovnjaki vseeno ostajajo previdni in svarijo pred napačnim razumevanjem teh ugotovitev. Nutricionistka Helen Bell opozarja, da je meja med zmernim in škodljivim pitjem zelo tanka. "Prekoračenje priporočenih meja lahko hitro vodi do bolezni jeter, povečanega tveganja za nastanek raka in srčno-žilnih težav," poudarja.
