Finančni načrt ptujske bolnišnice, ki predvideva 1,7 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, smo na dopisni seji potrdili, ker ocenjujemo, da predstavlja realno sliko trenutnega stanja bolnišnice in slovenskega zdravstva. Finančni načrt vključuje sanacijske ukrepe v višini 300 tisoč evrov, ki smo jih zahtevali, in ocenjujemo, da so realno izvedljivi, pravi Sonja Žibrat, predsednica sveta zavoda ptujske bolnišnice. Ob tem dodaja, da mora vodstvo bolnišnice dati poudarek doseganju programov in preseganju tistih, ki so plačani, in pri tem optimizirati delovne procese, da bodi doseženi prihranki: "Na združenje morajo dati takoj pobudo, da se tudi njim prizna dodatna cena za program nujne medicinske pomoči, kot se to predvideva za urgentne centre, saj naloge teh opravljajo tudi sami, čeprav urgentni center v novi podobi tod še ne deluje. Na vodstvu je tudi, da na podlagi argumentov poskuša doseči dvig cene uteži." Investicije bodo v ptujski bolnišnici v tem letu izvajali po prioritetah, prvenstveno tam, kjer je to nujno potrebno za nemoteno in kvalitetno delo. Bolnišnica je, tako Žibratova, v soglasju s člani sveta že tretjič podala vlogo za odobritev kredita, tokrat na ministrstvo za zdravje in finance.
V tretje, na dopisni seji
Finančni načrt Splošne bolnišnice Ptuj, ki so ga pred dnevi, po dveh zavrnitvah na dopisni seji potrdili člani sveta zavoda, predvideva 24,9 milijona evrov prihodkov, kar je za 3,2 odstotka več, kot je bila lanska realizacija. Prihodki bodo višji predvsem zaradi novega programa magnetne resonance in dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst. Odhodki pa so načrtovani v višini 26,5 milijona evrov, kar je pet odstotkov več kot lani. Kot pojasnjuje Andrej Levanič, direktor ptujske bolnišnice, zdajšnji dokument temelji na realnih osnovah in izkazuje ob koncu leta negativen rezultat z izgubo v višini 1,67 milijona evrov.
Spomnimo, da je vodstvo bolnišnice v prvem osnutku dokumenta napovedalo izgubo v višini 1,97 milijona evrov, v drugem pa presežek prihodkov nad odhodki v višini sedem tisoč evrov. Z nobenim od predstavljenih finančnih načrtov pa člani sveta niso bili zadovoljni in so ju, kot smo obširneje poročali, zavrnili. Kot pravijo v vodstvu bolnišnice, jim je zdaj na odhodkovni strani uspelo najti za okoli 450 tisoč evrov prihrankov, med drugim z nekaterimi organizacijskimi spremembami ter ukrepi pri nabavi in razpolaganju z zdravstvenim in nezdravstvenim materialom. "Naše letošnje investicije smo omejili zgolj na urgentne nabave nujno potrebnih stvari za izvajanje minimuma delovnega procesa," pojasnjuje Levanič. Opozarja, da so za dosego uravnoteženega poslovanja bolnišnice nujno potrebni večji prilivi s strani ustanovitelja, torej države, in večinskega plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predvsem zaradi izrazitega porasta zakonsko naloženega povečanja stroškov dela, kamor sodita sproščeno napredovanje zaposlenih in spremenjena plačna lestvica v letih 2016 in 2017. Levanič ob tem ponovno opozarja na izrazito in nerazumljivo neskladje med realizirano in dejansko plačano ceno povprečnega primera: "To je ocenjeno na 1,8 milijona evrov za našo bolnišnico popolnoma upravičenih dodatnih sredstev, in če bi dobili ta denar, ki nam pripada, bi poslovali pozitivno."
Vse večji zamik plačil
Ob tem v bolnišnici izpostavljajo tudi neustreznost letne pogodbe z ZZZS, ki v stroških dela predvideva premalo kadra in po prenizki ceni za vzdrževanje neprekinjene nujne medicinske pomoči. "Ob doseženih popravkih bi ptujska bolnišnica poslovala pozitivno, še več, lahko bi odpravila nakopičene dolgove iz preteklih let," je prepričan Levanič.
Spomnimo še to, da se v ptujski bolnišnici ubadajo s 6,5 milijona evrov izgube iz prejšnjih let in da se bojijo izvršb, saj svoje obveznosti dobaviteljem plačujejo s sedemmesečnim zamikom ter da so leta 2015, po letih izgub, poslovali pozitivno, a že lansko poslovno leto sklenili z negativnim rezultatom v višini 1,2 milijona evrov. V prvih petih mesecih letošnjega leta so imeli za 800 tisoč evrov več odhodkov kot prihodkov.
