Protest pred jutrišnjim slavjem

V Novi Pošti v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in zavoda Maska so ponedeljkov večer zastavili ambiciozno. Polna dvorana umetnikov in kulturnih delavcev se je želela s predstavniki političnih strank pogovarjati o novem mandatu za neodvisno kulturo. A so za mizo sedeli le štirje parlamentarci: Dragan Matić (SMC), Samo Bevk (SD), Ljudmila Novak (NSi) in Violeta Tomič (Levica). Vsi so si odgovornost za vse večje nezadovoljstvo med kulturnimi delavci podajali kot vročo žerjavico in dvigovali roke. Ugotavljali so, da nihče od njih ni iz stranke, ki v tem mandatu vodi kulturni resor. A se vsi dobro zavedajo, na kar že leta opozarjajo kulturniki – da je kulturni proračun osiromašen in da je Slovenija ena redkih držav, ki je v času krize denar, namenjen kulturi, občutno zmanjšala – pri čemer so se v največji meri zmanjšala sredstva prav za neodvisni, nevladni kulturni sektor.

Krivi so delavci

Dragan Matić, ki predseduje parlamentarnemu odboru za kulturo, je priznal, da ima tudi sam več vprašanj kot odgovorov, ko pride do delovanja kulturnega ministrstva pod sedanjim ministrom Tonetom Peršakom. Pri tem je večkrat ponovil, da ne vidi druge rešitve, kot da si nevladni sektor izbori drugačno zakonsko ureditev, ki bo še jasneje zahtevala od ministrstva, da upošteva njihove predloge in jih vključuje v procese oblikovanja kulturne politike.
Kulturniki po 27 letih samostojnosti začenjajo vse bolj spoznavati, kaj pomeni status svobodnih kulturnih delavcev, ki jih podpira s plačilom minimalnih socialnih zavarovanj kulturno ministrstvo: revščino v upokojenskih letih, vse dotlej pa za večino življenje brez možnosti izgradnje gotove eksistencialne osnove. To, da samozaposleni pridobijo pravico do bolniškega nadomestila šele po 30. dnevu bolniške, pa praktično pomeni, da večina samozaposlenih kulturnih delavcev dela tudi, ko so bolni. Na to, da je prav nevladni sektor na kulturnem področju najbolj prekariziran in zato tudi najbolj izpostavljen tveganju revščine, je posebej opozorila Violeta Tomič. A sta hitro tako poslanec največje vladne stranke, Dragan Matić, kot do nedavna predsednica NSi, Ljudmila Novak, padla v stare vzorce delitev in izgovorov: ali da je problem v tem, da je nevladni sektor premalo financiran zaradi stalnih sredstev za javni sektor, ali pa da je problem v tem, da imajo v javnih zavodih kulturni delavci celo zaposlitve za nedoločen čas, zaradi česar jih delodajalci ne morejo dovolj zlahka odpustiti in zamenjati. Temu, da je potrebno fleksibilizirati delovno okolje v javnih kulturnih zavodih, je pritegnil tudi nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik.
Tako v politiki opozorila kulturnikov o nevzdržni situaciji naletijo le na izraze obžalovanja in kimanje z glavo, da res ni lepo, da kulturno ministrstvo ne spoštuje zakonskih določb, da mora kulturno politiko oblikovati skozi dialog s kulturnimi ustvarjalci in njihovimi organizacijami. "Ne gre za uresničevanje javnega interesa v kulturi, če minister svojih odločitev ne oblikuje skozi dialog," je povedal Dragan Matić. A kaj dlje od tega ni šlo. Samo Bevk je realno dodal, da bo "dialog treba okrepiti, a bo za to treba počakati na novo garnituro, saj se tej čas izteka".

Zastava leti

Tako je želja ene od kulturnih delavk v dvorani Nove Pošte, da bi nekdo kulturo uvrstil v razvojno os Slovenije, ostala prosto lebdeča na entuziazmu ustvarjalcev. Simon Kardum, direktor Centra urbane kulture Kino Šiška, je danes na množičnem sestanku kulturnih ustvarjalcev v ljubljanskem lutkovnem gledališču pokimal, da je celotni mandat sedanje vlade na področju kulture le velika, zapravljena in izgubljena priložnost. Jadranka Plut iz društva Asociacija je ponovno spomnila, da so prav kulturni delavci tisti, ki pridobijo proporcionalno največ evropskih sredstev in da ima kultura nedvomne multiplikativne učinke – tudi na gospodarsko rast. Uroš Korenčan, predsednika kolegija direktorjev slovenskih gledališč, pa je ponovil, kako so po srečanjih in pogovorih z ministrom za kulturo na koncu ugotovili, da je sedanji predlog novele zakona zastavljen natančno v nasprotno smer od vsega, o čemer so z ministrom govorili. "Jemljejo nam avtonomijo delovanja in poslovanja," opozarja Uroš Korenčan, da ne gre za nerazumevanje, ampak za zlonamernost, ki je zadaj za obema programskima dokumentoma, ki so ju v zadnjem letu pripravili na kulturnem ministrstvu. Zato kulturniki pozivajo ne le k čim prejšnji menjavi ministra, ampak tudi k prestrukturiranju kulturnega ministrstva, saj trenutno s svojo uradniško miselnostjo duši kulturni prostor. Umetniški vodja mladinskega gledališča Goran Injac je ob tem dodal, da v delovanju sedanjega ministrstva prepozna "resen in sistemski načrt, da se slovensko kulturo provincializira".
​Tudi zato se bo jutri zvečer po zaključku proslave pri Cankarjevem spomeniku pred Cankarjevim domom in nasproti parlamenta odločalo o nadaljnji usodi prve slovenske zastave v realnem vesolju. Na kulturni praznik pa se bo ponovno odvila protestna predstava Ekscentrik: Nenehna Antigona. Od kulture upora je zaenkrat vendarle ostalo nekaj več kot le obleka.