Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam zagotovili, da so ves material, ki je bil zahtevan od njih glede slovenskega priznanja Palestine, poslali na vlado že prejšnji teden. Da ne nameravajo narediti nobenih novih ocen morebitnih posledic priznanja Palestine, so nam zagotovili tudi na finančnem ministrstvu, kjer opozarjajo, "da za posledice priznanja Palestine ministrstvo za finance ni pravi naslov". Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca tudi druga ministrstva ne pričakujejo nobenih posebnih, nepričakovanih posledic zaradi priznanja Palestine.
Tako na vladi kot v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja pa na naši vprašanji, kdaj se lahko pričakuje, da bo vlada svoje stališče poslala državnemu zboru, in kaj jo bo pri odločitvi o priznanju Palestine vodilo, za zdaj niso odgovorili. Pojasnili tudi niso, zakaj je tokratni postopek drugačen od dosedanjih, saj vlada podobnih ocen posledic priznanja druge države ni zahtevala od različnih ministrstev niti v primeru priznanja Kosova v začetku leta 2008. Tudi tedaj so nekateri poslanci še 4. marca na seji odbora za zunanjo politiko nasprotovali priznanju Kosova in zagovarjali stališče, naj Slovenija s priznanjem raje še nekoliko počaka. Tedanji poslanec Matej Lahovnik je opozarjal tudi na morebitne "posledice, ki jih utegne imeti priznanje za slovensko gospodarstvo". A dan kasneje je za priznanje Kosova vseeno glasovalo 57 poslancev, proti so bili štirje.
Soglasje vlade in parlamenta
V zakonodajno-pravni službi državnega zbora so medtem potrdili razlage, ki so se v zadnjih dneh razširile s samega vrha DZ. Njihovo mnenje, ki so ga pripravili pred dobrim tednom dni, naj bi "med vrsticami" dejansko pomenilo, da sklep, o katerem naj bi odločal odbor za zunanjo politiko, nima primerne zakonske osnove, nam je povedala vodja zakonodajno-pravne službe, Nataša Voršič. Kljub temu pa nam nato niso dodatno pojasnili, na kateri pravni podlagi to zatrjujejo, saj 112. člen poslovnika DZ pravi, da se s sklepi ne odloča zgolj o postopkovnih vprašanjih, ampak tudi "o drugih vprašanjih iz pristojnosti DZ".
70 let (ne)izbrisa
Letos 15. maja bo 70. obletnica Nakbe ali palestinske katastrofe. Gre za množični prisilni izgon okoli 700.000 Palestink in Palestincev z njihovih domov, ki so ga izvedle izraelske milice. V približno dveh letih so uničili in požgali okoli 400 palestinskih vasi. Izraelski zgodovinar Ilan Pappe je zločine, ki so zaznamovali ustanovitev Izraela leta 1948, poimenoval etnično čiščenje. Etnično čiščenje Palestine je tudi naslov njegovega temeljnega dela, ki je bilo objavljeno leta 2007 in v katerem razkriva zločine, ki jih svet desetletja po ustanovitvi Izraela ni bil pripravljen priznati. "Ta obletnica ima za Palestince mnogo večji pomen kot obletnice, ki smo jih zaznamovali v preteklem letu," je v ponedeljek povedal palestinski ambasador z Dunaja, Salah Abdel-Shafi. "Nakba najbolj močno določa palestinsko identiteto, vseh. Kajti namen Nakbe je bil, da se z njo izbriše palestinska identiteta," opisuje, da ideja "zemlja brez ljudi za ljudi brez zemlje" o nastanku Izraela ni nikoli temeljila na dejstvih. "Ne gre le za okupacijo in kolonizacijo - gre za brisanje identitete. Zato so med Nakbo rušili hiše in izbrisali imena vasi - da bi izginilo vse, kar bi lahko ljudi spominjalo na to, da je obstajala Palestina in da obstajamo Palestinci."
Stopnja izraelskega nadzora nad palestinskim ozemljem se je v preteklih desetletjih le stopnjevala, in prostora, kjer lahko živijo Palestinke in Palestinci, je vse manj. Okupacija posega tudi v življenja najmlajših: letos je v manj kot mesecu dni Izrael za nedoločen čas priprl že 52 otrok, trije so bili ubiti. Lani je umrlo 17 mladoletnih Palestincev in Palestink, 1620 pa je bilo priprtih. V izraelskem zaporu je trenutno 350 palestinskih otrok.
