Po več kot dveh letih in pol naj bi parlamentarni odbor za zunanje zadeve obravnaval preprost sklep. Dolg je le en stavek: "Republika Slovenija prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo." Na zunanjem ministrstvu pravijo, da so pripravljeni in da ocenjujejo, da je sedanji trenutek pravi. O tem je zunanji minister Karl Erjavec govoril že decembra, takoj zatem, ko je ameriški predsednik Donald Trump priznal Jeruzalem kot izraelsko prestolnico, kamor nameravajo prestaviti ameriško ambasado še pred koncem leta 2019. Gre za zadnji spregled mednarodnega prava in desetletij ameriških in svetovnih mednarodnopolitičnih prizadevanj, da bi se dosegla rešitev dveh držav, Palestine in Izraela, z Jeruzalemom kot prestolnico obeh.
V zgodovini naše države je parlament o priznanju držav doslej glasoval na podlagi sklepov, ki jih je predlagala vlada
Neusklajeni tudi koalicijski poslanci
V poslanski skupini SMC sledijo vladnemu nezavezujočemu izrazoslovju, da "podpirajo nadaljevanje procesov priznavanja Palestine". Dodajajo, da v trenutni fazi procesa pričakujejo, da bo zunanji minister "podal oceno in podrobna pojasnila glede priznanja". Pod preprost stavek predlaganega sklepa, ki naj bi ga obravnaval odbor za zunanje zadeve, so podpisani kot prvi in predlagatelj Matej T. Vatovec (Levica), nato pa še Peter Vilfan iz Desusa, nepovezani poslanki Mirjam Bon Klanjšček in Alenka Bratušek ter Matjaž Hanžek, Jani Möderndorfer iz SMC in vsi poslanci Levice. V poslanski skupini Desus pravijo, da "seveda podpiramo priznanje Palestine" in da bodo sklep o priznanju Palestine na sredinem odboru "tudi podprli".
Priznanje Palestine je v interesu celega sveta
Slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl, nekdanji diplomat, zunanji minister in svetovalec za zunanje zadeve Janeza Drnovška, je prepričan, da bo "priznanje Palestine korak, ki bo prispeval k bolj odločnemu in iskrenemu prizadevanju za dosego dolgoročne rešitve dveh držav z Jeruzalemom kot prestolnico obeh". O tem, kaj v resnici pomeni vladni sklep, pravi, "da se lahko igramo z besedami, a da sporoča predvsem to, da je treba narediti naslednji korak k priznanju Palestine". Strašenje z "možnimi posledicami priznanja", pravi, je zgrešeno. "To dejansko kliče k posledicam, te pa so realno lahko predvsem, da to postane notranjepolitično vprašanje." O tem, da je priznanje Palestine v interesu Slovenije, ne dvomi. "Priznanje Palestine je v interesu celega sveta, v interesu tako Izraela kot Palestine in tudi EU."
Zanikanje pristojnosti parlamenta
Ob tem pa je z vrha državnega zbora ponovno zakrožil pomislek in potencialni izgovor, zakaj v sredo člani odbora ne bi potrdili sklepa, ki ga je predlagalo enajst parlamentarcev. V zgodovini naše države je parlament o priznanju držav doslej glasoval na podlagi sklepov, ki jih je predlagala vlada. Ena od razlag tako pravi, da je to, da sklep predlaga parlamentu vlada, nujen predpogoj, da lahko Slovenija, sicer parlamentarna demokracija, prizna drugo državo. "Ti pomisleki so se pojavljali že, ko smo predložili predlog sklepa, a ta je in ostaja legitimen," odgovarja na to Matej T. Vatovec. "Zakon o zunanjih zadevah nikakor ne zapoveduje, da mora vlada predlagati sklepe, in državni zbor je ne nazadnje suverena institucija z lastno avtonomijo odločanja." Omenjeni zakon v tretjem členu dejansko govori le, da "vlada lahko predlaga DZ, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja". O sklepu o priznanju Palestine, ki so ga v odločanje odboru predložili poslanci, je 17. januarja prvič podala svoje mnenje tudi zakonodajnopravna služba DZ. V njem spominja na dosedanjo prakso priznavanja držav, a zakonitosti sklepa ne postavlja pod vprašaj. "Nikakor ne vidim, da bi zakonodajnopravna služba zapisala, da državni zbor tega ne more narediti," je prepričan Matej T. Vatovec, da mnenje govori le o tem, da se je do sedaj ravnalo drugače. "Zato upam, da bomo končno naredili, kar je prav - priznali Palestino."
Po naših informacijah sklepa o priznanju Palestine na vladi za zdaj ni, da bi ga ta poslala v državni zbor. V sredo bo tako jasno, ali se bodo poslanci z zanikanjem lastnih pristojnosti poskusili izognit odločitvam.
Grožnje in izsiljevanja ZDA
Ameriška administracija je sredi januarja sporočila, da bo agenciji Združenih narodov za palestinske begunce letos namenila le slabo polovico obljubljenega denarja. To je za kazen, ker Palestina, potem ko so ZDA priznale Jeruzalem za prestolnico Izraela, ni več pripravljena sodelovati na ameriško vodenih pogajanjih.
Včeraj pa je Donald Trump dodal grožnjo, da bo Amerika manj pomoči namenila še za delovanje Palestinske uprave. Če prvi ukrep poznavalci ocenjujejo kot orodje za ustvarjanje humanitarne katastrofe, bi ukinitev financiranja Palestinske uprave - ki v veliki meri upravlja Palestince, ki so pod izraelsko okupacijo na Zahodnem bregu - lahko pripeljala tudi do njene razpustitve. To ne bi bilo povšeči niti Izraelu, ki bi kot okupacijska sila moral prevzeti ceno in stroške okupacije; te sedaj sofinancirajo v največji meri prav ZDA in EU.
