Pri Marici so si preoblačili hlačke

Dogoše pri Mariboru, kraj s približno osemsto ljudmi, se lahko postavijo z dolgoletno nogometno tradicijo. V tem kraju so nogomet začeli igrati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v takrat neregistrirani dravski ligi, v kateri so igrale ekipe okoliških vasi - Dogoš, Dupleka, Rogoze, Starš, Malečnika, Marjete na Dravskem polju, Prepolj ... Ime kluba se je prvič pojavilo leta 1975 na prvomajskem turnirju, klub je bil ustanovljen maja 1976. Članska ekipa je v sezoni 1976/77 igrala pod imenom Pobrežje B, od novembra 1978, ko je bil ustanovljen NK Dogoše, pa igra pod tem imenom.

Žogo brcajo vsako nedeljo

Veterani se družijo vsako nedeljo dopoldan, in to že več kot štirideset let. Zberejo se na malem igrišču, se razdelijo v dve skupini, ki se udarita med seboj. "Nogomet igram od mladih nog. V tej igri uživam in vsako nedeljo, ko se veterani zberemo na igrišču, se veselim. Ozračje med nami je odlično, zato je vsako druženje nadvse prijetno. Med igro pazimo, da eden drugega ne poškodujemo, smo že v zrelih letih in vsaka poškodba bi lahko imela neljube posledice. Po igri se družimo, pokomentiramo aktualne dogodke, zlasti nogometne, nato pa se odpravimo na domove, da vidimo, kaj so za nedeljsko kosilo pripravile naše boljše polovice," je povedal 60-letni Boris Kraitner iz Dogoš.
Najmlajši med nogometnimi veterani Dogoš je 41-letni Marko Habinger iz Brezja. Nogomet je začel igrati v pionirski ekipi Dogoš, nato je bil član še drugih klubskih selekcij, sedaj pa žogo že nekaj let brca v veteranski ekipi. "Od mojih nekdanjih soigralcev iz mlajših let jih nekaj igra v veteranski ekipi. Druži nas predvsem prijateljstvo. Ne ustavijo nas ne dež, ne vročina, ne sneg, ne mraz ... Včasih se sicer sporečemo, a zamera je običajno kratkotrajna, hitro se pobotamo in ob kozarčku po tekmi pozabimo na to, zakaj smo se sprli," razloži Habinger, ki redno obiskuje tekme Maribora v Ljudskem vrtu.

Spomini zabeleženi v notesu

"Tisti, ki smo po končani aktivni poti kopačke obesili na klin, smo se ob nedeljah začeli zbirati na igrišču in vzniknila je ideja o ustanovitvi rekreativne ekipe. Od tedaj že vrsto let vsako nedeljo igramo uro ali uro in pol. Pred leti se nas je zbralo tudi prek dvajset, sedaj nas je rednih dvanajst. V letu 2017 smo 'prešpricali' le dve nedelji, eno zaradi neznosne vročine in drugo zaradi dopustov. Igramo na mala gola, sodimo si sami, včasih pride do nesoglasij, a se jeza hitro poleže. Če ne prej, po tekmi, ko nazdravimo," je povedal 59-letni Ivan Protman, vodja dogoških veteranov.