Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se je danes opravil prvi narok v pravdi med specializiranim državnim tožilstvom (SDT) in tremi člani družine Jožeta Zagožna po zakonu o premoženju nezakonitega izvora (ZOPNI). Zoper Zagožna, ki ga je v zadevi Patria tožilstvo obtožilo terjanja in sprejemanja nagrade, so bile v finančni preiskavi ugotovljene razlike med njegovimi prihodki in odhodki. Kazenski postopek zoper Jožeta Zagožna, nekdanjega prvega moža HSE in vodilnega člana SDS v zadevi Patria, je bil zaradi Zagožnove smrti ustavljen septembra 2013, SDT pa je na osnovi podatkov finančne preiskave ugotovilo, da naj bi bil del njegovih sredstev nezakonitega izvora. Zato je vložilo tožbo po ZOPNI zoper njegove dediče (ženo Marijo ter sina in hčerko). SDT je doseglo tudi zamrznitev premoženja Zagožnovih na štirih hranilnih vlogah pri banki BKS v Celovcu, katerih lastnica je Marija Zagožen, pooblaščenec pa sin Matej, ter na nekaterih njihovih nepremičninah, bančnih računih v Sloveniji, na avtu, delnicah in premoženju v skladih.
Nepojasnjen izvor 837 tisoč evrov
Tožilstvo je po končani finančni preiskavi ugotovilo, da naj bi bil imel Jože Zagožen za 837.309 evrov nepojasnjene razlike v premoženju, prenašal pa ga je na družinske člane. Kot so zapisali tožilci naj bi bil Zagožen z gotovino, ki ni izvirala s transakcijskega računa, plačeval avtomobilska zavarovanja, kmetijsko mehanizacijo, nakup avtomobila, skuterja in motornega kolesa, nakup Petrolovih delnic, stanovanja, predčasno je odplačal kredit, ki ga je bil 30. novembra 2007 najel za odplačilo deleža v družbi Ingor. V 13 letih, ki jih je tožilstvo vzelo pod drobnogled, je menda razpolagal s 366.000 evri gotovine nepojasnjenega izvora. Transakcije tožilstvo povezuje z očitki iz kazenskega postopka, da je Zagožen med 10. avgustom 2005 in 27. julijem 2006 zahteval in sprejel obljubo nagrade zase in stranko SDS. Potem ko so predstavniki Patrie 6. februarja 2007 na račun RHG (Riedl Handelsgesellschaft) nakazali 3,64 milijona evrov, od česar je bilo Walterju Wolfu nakazanih 2,32 milijona evrov, je bilo z računov dvignjenih 900.000 evrov kot "posebni bonus", ki je bil med 7. in 15. februarjem 2007 v gotovini izplačan neidentificirani osebi. Vzrok za zamrznitev premoženja je tudi, da naj bi bil Matej Zagožen 9. oktobra lani poskušal razpolagati z bančnimi vlogami na avstrijski banki, medtem ko je Marija Zagožen poskušala nepremične v svoji (so)lasti prenesti na sina in hčer. SDT je za 27 tisoč evrov znižalo svoj tožbeni zahtevek, saj je iz opisa domnevno nezakonitega premoženja izločilo del nepremičnine v Ljubljani.
30 dni časa ima tožilstvo za poizvodevanje o prometu na računih Zagožnovih v Avstriji.
Sodišče bo imenovalo izvedenca
Na današjem naroku je odvetnik družine Zagožen Andrej Pohar pojasnil, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, ker da naj bi bila nezakonita že finančna preiskava zoper Zagožna. Prav tako meni, da je ZOPNI neustaven in da omenjene tožbe ne bi smelo biti. Poleg tega je ugovarjal načinu izračuna premoženja Zagožnovih, ki da je po njegovem napačen in v škodo Zagožnovim. Predlagal je, da naj SDT v Avstriji na spornih Zagožnovih računih preveri denarni promet. Ob tem je spomnil, da je Zagožen dobil v dar nekaj več kot 60 Petrolovih delnic, zato denar od njihove prodaje, ki je na enem od spornih računov, nikakor ni nezakonit. Sodnica Vera Gams Premrl je odločila, da ima SDT 30-dnevni rok, da opravi poizvedbe na avstrijskih bankah v zvezi z Zagožnovimi prilivi in odlivi, nato pa bo SDT znova postavilo svoj tožbeni zahtevek. Ko bo to narejeno, bo sodnica imenovala izvedenca ekonomske stroke, ki sta ga predlagali tako obramba kot tožilstvo, in šele ko bo mnenje pripravljeno, bo sodnica razpisala nov narok in zaslišala tudi vse tri tožene člane družine Zagožen.
