Praški, tablete, granule, naravni ekstrakti, sirupi. V vseh oblikah in pojavnostih, skupno jim je seveda to, da "učinkovito izboljšujejo naše počutje in dvigujejo odpornost". Pa jo res? Vsi ti izdelki? "Gospa, ameriški slamnik, tega ljudje največ kupujejo," odgovori prodajalka v eni od mariborskih specializiranih trgovin z zdravo prehrano. V lekarni ponudijo prašek za večanje odpornosti, oboje stane čez 15 evrov.
Koliko je aditivov prehranskih dopolnil na slovenskem trgu?
Tega ne ve nihče. V Sloveniji so se obvezana registrirati le podjetja, ki pošiljajo prehranska dopolnila na trgovske police, pa še tukaj se zadeve ko gre za spletni način prodaje precej zapletejo. Po starih ocenah naj bi bilo dopolnil pri nas čez 4500. "To je pravzaprav večno vprašanje, ki si ga zastavljamo tudi mi. Situacija na trgu niha, nekatera so na tržišču le kratek čas, vse bolj pogosti so nakupi preko spleta, kjer posameznik lahko naroči prehranska prodajajo dopolnila iz ZDA, Kitajske, Indije, za katera sicer ni nujno, da so vedno neustrezna, vendar izkušnje so slabe," pove dr. Urška Blaznik z Nacionalnega ištituta za javno zdravje (NIJZ). Več o tem, kako radi Slovenci posegamo po prehranskih dopolnilih bo znano prihodnje leto marca, ko bo zaključena obširna raziskava o prehranjevalnih navadah Slovencev. Po podatkih iz leta 2010 vsaj eno dopolnilo uživa 19 odstotkov mladostnikov starih med 15 in 18 let, med 19 in 22 letniki jih uživa 56 odstotkov. Kar 77 odstotkov ljudi je v takratni raziskavi ministrstva za zdravje odgovorilo, da dodatke uživajo zaradi zmanjšane odpornosti.
V dopolnilih našli zdravila, svinec, zaviralce plesni
Preko sistema Nutrivigilanca na NIJZ spremljajo poročila potrošnikov in inštitucij o neželenih dogodkih povezanih s prehranskimi dopolnili. Ljudje poročajo o različnih dogodkih: jemljejo več dopolnil hkrati in imajo težave s prebavo, farmacevti iz bolnišnic poročajo o tem, da nekdo uživa preveč prehranskih dopolnil in zato ni primeren za terapijo, ki bi jo moral dobiti, nekateri opustijo zdravljenje sladkorne bolezni, ker si želijo pomagati z dopolnili in se jim stanje izredno poslabša. "Seveda si želimo, da bi ljudje ta način (prijavo je mogoče opraviti na spletni strani) sporočanja uporabili večkrat. A prijavni obrazec zahteva tudi oddajo nekaj osebnih podatkov, česar pa se mnogi ustrašijo. Raje pokličejo in povedo, da s prijavo ne želijo škoditi izdelku, se ne želijo izpostaviti, domnevajo, da je bilo kaj narobe z njihovim načinom uživanja dopolnila. Takrat največkrat ostanejo sami. Zdravniku si ne upajo povedati, da uživajo prehranska dopolnila in da imajo težave s tem, vračanje v lekarno se jim zdi zapletena stvar," poudarja Blaznikova.
Zdravstveni inšpektorat preverja registrirane proizvajalce, uvoznike in distributerje prehranskih dopolnil v okviru rednih pregledov (enkrat letno), na podlagi obvestil potrošnikov in evropskega sistema obveščanja o nevarnih živilih ter tudi usmerjeno. Inšpekcijski nadzori so dveh vrst: inšpektorji preverjajo trditve na izdelkih, pa tudi laboratorijske analize. V sklopu slednjih so letu 2016 odvzeli 79 vzorcev prehranskih dopolnil. "Za šest vzorcev je bilo ocenjeno, da niso varni. V štirih vzorcih je bila ugotovljena vsebnost učinkovin zdravil (sildenafil in njegovi analogi), v enem vzorcu je bila ugotovljena presežena vsebnost težke kovine (svinca), v enem vzorcu pa mikotoksina (citrinina). V primerih, ko se z analizo dokaže, da prehransko dopolnilo ni varno, mora nosilec živilske dejavnosti zadevno prehransko dopolnilo umakniti iz prometa in če je izdelek že lahko v rokah potrošnika, učinkovito in natančno obvestiti potrošnike o razlogih za umik," pojasnjuje inšpektorica svetnica Andreja Mojškrc.
Najpogostejša prehranska dopolnila
Vitamini
Najpogosteje se Slovenci odločimo za prehranska dopolnila z vitamini. Za odpornost je pomemben vitamin C ter tudi vitamini A, B in D. Pomembni elementi pa so baker, cink, selen in železo. V dopolnilih so prisotni posamično ali v mešanicah, strokovnjaki svetujejo t. i. multivitaminske dodatke, torej take, ki imajo vključenih več omenjenih snovi hkrati, saj tudi učinkujejo drugače kot posamični.
Omenjene vitamine in minerale lahko nadomeščamo tudi z naravnimi izvlečki, denimo izvlečki črnega ribeza, a izvlečki ne morejo nadomestiti soka iz črnega ribeza.
Naravne učinkovine
Med naravne učinkovine sodi tudi najbolj popularna echinacea ali ameriški slamnik, kjer pa odsvetujejo dolgotrajno uporabo, uživali ga naj ne bi več kot pol leta, odsvetuje pa se tudi uporaba pri otrocih in nosečnicah. Raziskave kažejo, da bi lahko vplival na poslabšanje stanj pri avtoimunih boleznih kot je na primer multipla skleroza.
Probiotiki
Naslednja skupina so probiotiki, ki jih sicer najdemo v fermentiranih mlečnih izdelkih, npr. kefirju, jogurtih, ter prebiotiki, ki so hrana za koristne mikroorganizme v črevesju. Zdrava črevesna mikrobiota je pomembna za odpornost organizma.
Čebelji izdelki
Med najbolj priljubljenimi dodatki pri nas so čebelji izdelki - med, propolis in drugi. Med sicer ni prehransko dopolnilo, vendar bi ga bilo zaradi visoke vsebnosti sladkorja treba uživati po žličkah, kot prehransko dopolnilo. Predvsem otroci naj uživajo le propolis, ki je namenjen otrokom. Svetuje se tudi previdnost pri prvem zaužitju, saj lahko povzroči alergijo.
Kolostrumi
Vse bolj popularni postajajo tudi kolostrumi, gre za prvi izcedek pred materinim mlekom. So novost na tržišču zato prav veliko raziskav o koristih pripravkov iz kolostruma še ni opravljenih. Tudi tukaj obstaja možnost alergij.
Močni interesi na vrhu, bolniki pa v težavah ostanejo sami
Prehranska dopolnila si deloma delijo sivo polje z zdravilstvom, samooklicani strokovnjaki pa znajo s prepričljivim znanstvenim žargonom predstaviti svoj izdelek in način predstaviti kot edini možen. "Resnično ljudje v teh situacijah ostanejo sami, zdravniki se ukvarjajo z boleznijo in ne denimo z načinom prehrane. Na to sivo polje pridejo samooklicani prodajalci zdravja, vseznalci in s stisko ljudi dobro služijo," pravi Blaznikova.
Če je v nekaterih primerih zloraba dokazana in je področje neregulirano, zakaj nihče ne ukrepa? Zaradi zelo močnih interesnih prerivanj na samem vrhu - v Bruslju. "Seveda je treba na tem področju nekaj narediti, ne le v Sloveniji, tudi v EU. Začetek je bil dober, saj je EU leta 2006 izdala Uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Prehranska dopolnila so živila in zanje velja živilska zakonodaja in na živilskih izdelkih so lahko samo zdravstvene trditve, ne pa tudi medicinske. Zdravstvena trditev bolezni same ne omenja, ampak govori o vplivu snovi na fiziološki proces v organizmu. V letu 2012 smo uspeli dobiti še seznam dovoljenih zdravstvenih trditev povezanih z vitamini, minerali in nekaterimi drugimi snovmi. In od takrat lahko proizvajalci uporabljajo samo te trditve," odgovarja Blaznikova. Obstaja torej dokaz, da ni nemogoče regulirati tega tržišča, ampak kaj, ko so vitamini in minerali le delček sestavin, ki jih najdemo med prehranskimi dopolnili, poudari strokovnjakinja: "V zadnjem času so denimo zelo prisotne zdravilne rastline. Zanje se je ta postopek na ravni Evropske unije ustavil. Pri zdravilnih rastlinah smo namreč na zelo tanki meji med farmacijo, zdravilom in hrano. A odločitve še ni, saj so v ozadju zelo močni interesi. Predvsem farmacije in večjih proizvajalcev prehranskih dopolnil. Tudi inšpektorji sedaj težko ukrepajo, saj je bil dogovor, da se vse trditve, ki so bile vložene v presojo na Evropsko agencijo za varnost hrane, do odločitve Evropske komisije še vedno lahko uporabljajo na živilih."
Kar tri četrtine neskladij
Podatki slovenskega zdravstvenega inšpektorata znova potrdijo nujnost ukrepanja. Najpogostejše so kršitve pri predstavljanju z rastlinami povezanih prehranskih dopolnil na spletu, poroča Andreja Mojškrc: "V letu 2016 smo izvedli usmerjene akcijske preglede spletnih strani nosilcev živilske dejavnosti. Opravljenih je bilo 116 inšpekcijskih pregledov, pri tem so bile pregledane predstavitve 260 izdelkov. Od tega je bilo 45 odstotkov izdelkov predstavljenih z neskladnimi trditvami. Potrebno je poudariti, da je visok delež neskladnosti posledica dejstva, da so inšpektorji pri pregledih izbirali prestavitev tistih izdelkov, za katere je obstajal večji sum v neskladnost, ki se pojavi zlasti pri zdravstvenih trditvah, ki so še v statusu čakanja. To so zdravstvene trditve, ki jih Evropska agencija za varnost hrane še ni ocenila ali Evropska komisija še ni obravnavala, zato se trenutno še lahko uporabljajo. Večinoma gre za trditve v zvezi z učinkom različnih rastlin in rastlinskih sestavin na zdravje." Že poiskati sedež distributerja je težko, ker je prijavljen v eni državi, spletna stran v drugi, ... Po drugi strani pa imajo proizvajalci, ki delujejo transparentno in spoštujejo zakonodajo, konkurente v distributerjih, ki jih prehitijo z agresivnim oglaševanjem nekega prehranskega dopolnila.
Prehranska dopolnila
So živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom in se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino ali praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Prehranska dopolnila niso zdravila in zato se jim ne sme pripisovati učinkov zdravljenja.
Gonilo naj ne bo dobiček, ampak zdravje
Z dodatki služi farmacevtska industrija, posredniki, prodajalci. Vsako leto se prodaja v globalnem merilu poveča za šest odstotkov, analitiki pa eksplozijo trga pripisujejo starajoči se populaciji, ozaveščanju o pomenu zdravja, vse pogostejšim samodiagnozam s pomočjo interneta, trendu slavnih osebnosti, ki propagirajo zdrav način življenja in izdelke povezane z njim. Farmacija je menda celo tako zelo zadovoljna z zaslužki, da opušča drage raziskave novih zdravil, ki prinašajo manj dobička.
Pri nas še vedno največ ljudi kupuje v lekarnah. A tudi tam je vse pomembnejši dobiček, pravi Blaznikova: "Lekarne so samostojne pri tem kar naročajo, neposrednega vpliva na prodajo in informacije, ki jih dajejo, pa nimamo. Vidimo pa, da je prodaja prehranskih dopolnil v lekarnah kar obsežna. Raziskave kažejo, da ljudje lekarnam zaupajo in tam lahko dobijo dobro informacijo. A verjetno bi dobili še boljšo, če bi imeli lekarnarji še več časa za to. Lekarne so primeren prostor za prodajo prehranskih dopolnil, želeli pa bi si, da ne bi bilo gonilo vsega dogajanja v lekarnah dobiček, ampak zdravje ljudi. Še vedno pa priporočamo, naj ljudje prehransko dopolnilo kupijo v lekarni, kjer bodo z njim dobili vsaj primerno informacijo."
