Janez Kovačič
Za prvo letošnje polletje in drugo trimesečje tega leta je mogoče reči, da se dogajanje v EU, ko gre za avtomobilsko industrijo in avtomobile, ni spremenilo. Zlasti v drugem trimesečju je občutno zrasla prodaja električnih baterijskih avtomobilov (EBA), kar velja tudi za Slovenijo. To je pripomoglo k dobremu poslovanju velike večine avtomobilskih tovarn, pri čemer je skoraj ni hiše, kjer ne bi prav EBA odločilno vplivali na poslovne izide. Na drugi strani se še naprej zmanjšuje posel z bencinskimi in dizelskimi avtomobili. Še nečesa ni mogoče spregledati – velike ali morda prevelike odvisnosti predvsem nemških avtomobilskih tovarn od kitajskega trga, ki zlasti v zadnjem času kaže znake okrevanja po zastoju zaradi ponovne epidemije.
V času od maja do junija se je prodaja EBA, tistih elektrificiranih avtomobilov, ki so v ospredju načrtov tako EU kot avtomobilskih tovarn, povečala za 11,1 odstotka (233 tisoč vozil), njihov tržni delež je bil 9,9-odstoten. Na največjih evropskih trgih so se v tem času različno odrezali: v Španiji so zrasli za visokih 22 odstotkov, v Franciji za 18,6 odstotka, na drugi strani sta bili Italija (19,6 odstotka manj) in Nemčija, kjer je bil minus 0,5-odstoten. Se je pa zmanjšala prodaja priključnih hibridov (PHEV) za 12,5 odstotka (206 tisoč vozil), njihov tržni delež je znašal 8,7 odstotka. Še vedno, tako kot v prvem trimesečju in tudi lani, je bilo največ posla opravljenega s hibridi (534 tisoč vozil), vendar je bilo to za 2,2 odstotka manj, njihov tržni delež v EU med vsemi elektrificiranimi vozili pa največji – 22,6 odstotka. Slovenija? Prodaja EBA je zrasla za 38,5 odstotka (507 vozil), še bolj je poskočil posel z vozili PHEV (plus 177,5 odstotka), pri čemer je bilo lani v tem obdobju prodanih zgolj 40 priključnih hibridov, letos pa 111. Najbolj pa je bil, tako kot v EU, obsežen posel s hibridi (1711 vozil), vendar ni bilo rasti prodaje, pač pa malenkosten padec – za 0,3 odstotka.
Kot kaže grafika o prodaji v letošnjem drugem trimesečju, gredo bencinski in dizelski avtomobili še navzdol. Tega trenda očitno ne more bistveno spremeniti prav nič, niti vojna v Ukrajini. Pravzaprav ga morda še pospešuje, saj obstaja verjetnost, da bo nafte manj in elektrike za EBA več, kar pa še ne pomeni, da bo res tako. Kakorkoli že, v drugem trimesečju je bil skupni tržni delež bencinskih/dizelskih avtomobilov 55,8-odstoten, lani v tem času še 62-odstoten. Kljub vsemu je omembe vredno, da se je prodaja tako bencinskih kot dizelskih avtomobilov enako znižala – prvih za tri odstotke, drugih za 2,9 odstotka. To je kljub vsemu manjše presenečenje, saj je bil doslej padec dizelskih avtomobilov veliko večji oziroma očitnejši.
V drugem letošnjem trimesečju se je na evropskih trgih ob vsem tem zaostril boj za prevlado prav pri poslu z EBA. Bolj ali manj je očitno, da se za primat borijo tri tovarne oziroma koncerni – nemški Volkswagen, mednarodni Stellantis in ameriška Tesla. Pri slednji je njen izvršni direktor in tudi največji lastnik Elon Musk napovedal gradnjo nove tovarne – za zdaj še ni znano, kje naj bi bila – in hkrati vzbudil precej pozornosti z napovedjo, da naj bi morda že letos izdelali dva milijona vozil. Lani so presegli številko milijon. Musk je ob tem tudi megalomanski, saj meni, da bi lahko Tesla v petih tovarnah (sedaj ti avtomobili nastajajo v dveh tovarnah v ZDA, pa v Nemčiji in na Kitajskem) čez čas naredila po 1,5 do dva milijona vozil, torej v polnem letu deset milijonov, končni cilj pa naj bi bil kar 20 milijonov …
Sicer pa je bil v prvem polletju pri EBA po podatkih analitske družbe Dataforce (številke vključujejo tudi prodajo v Veliki Britaniji, Švici in na Norveškem, ni pa podatkov za Švedsko, Portugalsko in Finsko) na vrhu koncern Volkswagen (dobrih 116 tisoč avtomobilov), komaj kaj je zaostal Stellantis (105 tisoč vozil), medtem ko je bila Tesla tretja s prodajo nekaj več kot 78 tisoč avtomobilov. Pri omenjeni družbi menijo, da ima prav Stellantis veliko možnosti, da prevzame lovoriko največjega, saj ima v svojem programu oziroma ponudbi vrsto električnih avtov, ki se dobro ali celo zelo dobro prodajajo (fiat e-500, peugeot e-208, električna Oplova corsa ipd.). Po drugi strani je zanimivo tudi dogajanje pri premijskih srednjevelikih športnih terencih, razredu, ki že precej časa zanima in navdušuje ne tako skromen krog evropskih kupcev. Tukaj še vedno gospodari tesla Y, avto, ki je bil v letošnjem prvem trimesečju povsem v vrhu prodaje EBA tudi pri nas. Tej tesli je resneje konkuriral le mercedes GLC, pa ne v elektrificirani izvedbi, pač pa vse izvedenke. Prvi pravi izzivalec tesle Y je bil Audijev električni Q4 e-tron, ki se šele dobro uveljavlja in se zato zdi ameriški "električar" skoraj nepremagljiv – vsaj za sedaj. Sicer pa je bila tesla Y v letošnjega pol leta po podatkih JATO Dynamics nasploh najbolje prodajano električno baterijsko vozilo v Evropi in verjetno tudi v EU (kjer statistike še ni), sledila je tesla 3 in nato fiat 500 v električni izvedbi, kar je nedvomno lep dosežek italijanske tovarne.
