
Po lanskoletnem primeru podjetja BSH hišni aparati Nazarje, v katerem je zagovornik načela enakosti ugotovil, da so kriteriji, po katerih bi delavci, ki so na bolniški, porodniški ali očetovskem dopustu dobili nižji znesek izplačila nagrade za poslovno uspešnost podjetja, diskriminatorni, se je s podobnim primerom letos srečal tudi v Papirnici Vevče. Diskriminacijsko določilo ima omenjeno podjetje zapisano kar v podjetniški kolektivni pogodbi, je ugotovil. Za odziv na zagovornikovo odločbo smo zaprosili tako vodstvo podjetja kot predstavnika Sindikata papirne industrije v podjetju Domna Klančarja, ki je sopodpisnik omenjene pogodbe, vendar odgovorov nismo prejeli.
Za vsak dan bolniške za tri odstotke nižja božičnica
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam, katere del je Sindikat papirne industrije, pa je povedal, da so takšna določila že leta stalnica v večini podjetij in so "najbrž posledica tega, da se šteje kot logično, da je povezava med prisotnostjo delavca na delovnem mestu in njegovo učinkovitostjo. Zagovornik se s tem ne strinja. Počivavšek pa dodaja, da bo tako zaradi ugotovitev zagovornika kot za zdaj sicer še nejasnega epiloga sodbe v primeru diskriminacije v podjetju BSH hišni aparati Nazarje - podjetje se ni strinjalo z zagovornikom, zato je vložilo upravni spor - o tem vprašanju treba opraviti temeljito razpravo znotraj sindikatov.
Inšpektorat: Namesto na bolniško v službo
Inšpektorat za delo je v letu 2018 v dveh primerih ugotovil, da je delodajalec uporabil diskriminatorna merila pri odmeri nagrade za poslovno uspešnost; v enem primeru je delovno uspešnost izplačal samo tistim, ki so bili zaposleni pri njem pred letom 2017, ne pa tudi tistim, ki so se zaposlili pri njem v letu 2017. V drugem primeru pa je delodajalec izplačal božičnico le tistim, ki so bili pri njem zaposleni na dan 30. 11. tekočega leta, ne pa tudi tistim, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred tem datumom, čeprav so tudi oni prispevali k poslovnemu uspehu podjetja. Podoben primer so zaznali tudi v letu 2019, vendar še ni zaključen. Inšpektorat je ob tem opozoril, da je razlikovanje pri izplačilu zneska za poslovno uspešnost podjetja lahko problematično z dveh zornih kotov; v prvem se delavce posredno diskriminira zaradi na videz nevtralnega kriterija prisotnosti na delu, drugi pa spodbuja prezentizem, ko delavci kljub bolezni zaradi nagrajevanja hodijo na delo, namesto da bi koristili bolniško.
Zagovornik je v začetku leta prejel v obravnavo predlog, v katerem je pobudnik opozoril, da je hišni sindikat v pogovorih z vodstvom podjetja Papirnica Vevče o izplačilu božičnice za letošnje leto soglašal, da je višina božičnice odvisna od prisotnosti delavca na delu. Tako bi delavcu za vsak dan bolniške odsotnosti višino božičnice znižali za tri odstotke, delavec, ki bi bil bolniško odsoten štiri mesece ali več, pa bi prejel minimalni znesek 100 evrov.
Razlikovati med poslovno uspešnost podjetja in delovno uspešnostjo
Po poizvedovanju v podjetju je vodstvo zagovorniku pojasnilo, da bi omenjeno določilo obveljalo le, če bi upravno sodišče v sporu z zagovornikom pritrdilo podjetju BSH Nazarje. Kasneje pa so omenjeni kriterij glede na zagovornikovo opozorilo o diskriminatornosti takšnega razlikovanja umaknili. V drugem dopisu pa dodali, da bo morebitno izplačilo božičnice za to leto izvedeno v skladu s panožno kolektivno pogodbo in z 20. členom podjetniške kolektivne pogodbe, zato se je zagovornik poglobil tudi v ta dokumenta. Ugotovil je, da omenjeni člen krši prepoved posredne diskriminacije po zakonu o varstvu pred diskriminacijo, saj izplačilo poslovne uspešnosti podjetja poleg osnovne plače delavca veže na prisotnost delavca na delu, torej na njegov efektivni delovni čas. S tem pa po mnenju zagovornika delavce, ki so na bolniškem ali starševskem dopustu, nosečnice in invalide neenako obravnavajo na podlagi osebnih okoliščin. Pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost v kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost takega razlikovanja ni ugotovil. Pri tem je zagovornik opozoril še, da je nujno razlikovati med nagrado za poslovno uspešnost podjetja in nagrado za delovno uspešnost posameznega zaposlenega. Pri nagradi za poslovno uspešnost podjetja se dejanski prispevek posameznika ne vrednoti zares in so zato do izplačila dela plače za poslovno uspešnost upravičeni vsi zaposleni. Pri nagradi za individualno delovno uspešnost pa je prispevek posameznika k uspehu podjetja dejansko ovrednoten.
Zagovornik je v odločbi opozoril tudi, da zgolj prisotnost na delovnem mestu ne pove, ali in koliko je nekdo pri delu učinkovit ali uspešen.