Vrtnarjenje v visoki gredi je sicer res prijazno do hrbta in kolen, vendar še najbolje zasnovana in izdelana greda po nekaj sezonah potrebuje dodatno pozornost. V njeni notranjosti namreč nenehno potekajo procesi, zaradi katerih se plasti posedajo in tako leto za letom spreminjajo strukturo. Grobi deli razpadajo, drobnejši delci se pomikajo navzdol, dež in voda za zalivanje pa zemljo dodatno zbijeta. Posedanje je zato povsem naraven proces. Da bi visoka greda ostala rodovitna, je najpozneje po treh do štirih letih smiselno dodati novo, primerno zemljo za sajenje.
Sveža zemlja ustvarja osnovo za nadaljnjo krepko rast zelenjave in zelišč. Za dodajanje zemlje je še posebno primeren čas spomladi, pred glavno zasaditvijo. Visoko gredo pripravimo tako, da ji pred novo sezono zagotovimo rahlo, s hranili bogato zemljo za sajenje. Poletni meseci so primernejši za dodajanje manjših količin zemlje, na primer, če nastanejo vdolbine ali se razkrijejo korenine. Vsekakor je pomembno izbrati primerno, s hranili bogato podlago. Kot tretja, zgornja plast v visoki gredi je na primer primerna zemlja, ki ima rahlo strukturo in je dobro prilagojena zelenjadnicam in sadnim rastlinam z večjimi potrebami po hranilih. Zaradi dobrega zadrževanja in prevajanja vode ter mešanice visoko koncentriranih naravnih gnojil z zelo visokim deležem humusa ta zemlja rastline zanesljivo oskrbuje s hranili do pet tednov.
Pri dodajanju zemlje v visoko gredo je pomembna tudi prava količina. Zgornja plast naj bo debela približno deset do dvajset centimetrov. Nikoli pa grede ne napolnimo povsem do vrha: majhen rob pomaga zadrževati vodo in preprečuje, da bi ob močnem dežju ali zalivanju odplaknilo zemljo. Še en nasvet: s svežo zemljo v gredo pride tudi nova energija, to pa je treba upoštevati tudi pri izbiri rastlin. Da bi optimalno izkoristili sveža hranila, je priporočljivo najprej posaditi rastline z velikimi potrebami po hranilih. Mednje spadajo na primer paradižnik, bučke in paprika, pa tudi jagode.
