Melita Forstnerič Hajnšek
Izredno zrel osemnajstletnik je, dijak velenjske glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Orgle, ta kraljica glasbil, so ga pritegnile prvič v cerkvi v Bovcu, v očetovih krajih, pri osmih letih. Seveda ni šlo takoj, ker je treba za študij orgel najprej imeti štiri leta klavirja. Izidor je imel tedaj dve leti klavirja. Leto kasneje mu je vendar uspelo in je na mariborskem konservatoriju za glasbo in balet začel z orglami. Po letu dni je odšel v Velenje. Že prvo leto je dobil prvo nagrado na državnem tekmovanju. Tri leta za tem je sledilo tekmovanje Temsig, kjer je prejel srebrno plaketo, prva nagrada ni bila podeljena. Lani je bil na mednarodnem tekmovanju Svirel v Novi Gorici ocenjen s stotimi točkami. Letos je na tem tekmovanju prejel srebrno priznanje. Njegova profesorica Andreja Golež Gruden je najbolj zaslužna za njegov razvoj.
V Velenju imajo dvorano z veličastnimi orglami. "Zagotovo imajo najboljše pogoje za študij orgel prav v Velenju," pravi. "Za orgle je treba najprej do neke mere zrasti. Orgle so unikatne, niso kot violina, ki so bolj ali manj vse enake. Meni sta blizu romantika in 20. stoletje," pove Izidor, ki je medtem končal tudi nižjo glasbeno šolo na mariborskem konservatoriju iz klavirja pri profesorju Mitji Vrunču.
Kdaj je začutil organistično vesolje v vseh razsežjih? "Ko sem bil prvič v pariški cerkvi Notre Dame pred štirimi leti. Profesorica Goleževa, ki je bila kot Erazmusova štipendistka leto dni na pariškem konservatoriju, se je dogovorila z enim najboljših organistov na svetu, Olivierjem Latryjem, da sem bil lahko navzoč pri maši na orgelskem balkonu. Med mašo se v Franciji veliko improvizira in Latry je v tem izjemen mojster. Zvečer po maši mi je dovolil petnajst minut igrati, potem ko se cerkev zaprli, in bil je zelo zadovoljen. Zaigral sem delo francoskega skladatelja, organista v Notre Dame, Vierna. Bil je presenečen, pohvalil me je. Letos aprila sva se še enkrat srečala na konservatoriju v Parizu in še z enim organistom, pedagogom na konservatoriju, Michelom Bouvarjem. Povabila sta me na konservatorij. To je tudi moj cilj, ko končam velenjsko šolo."
Kaj loči vrhunskega organista od začetnika? "Izraznost predvsem," pravi. "Nove generacije igramo neke programe bolj zgodaj od naših predhodnikov, vse je danes bolj dosegljivo, partiture, posnetki. Naši predhodniki so morali note kupovati, v Mariboru not za orgle pred desetletjem sploh ni bilo mogoče dobiti. Vadim v mariborski stolnici, kar je sicer zapleteno, ker je komunikacija težavna. Nazadnje sem vadil včeraj. Vaditi je treba nenehno, tudi med počitnicami, da ne prideš iz forme." Vadi lahko samo v cerkvi. Ko je bil manjši, sta z mamo, igralko Ireno Mihelič, v vsakem kraju obiskala cerkev in najprej poiskala župnika, da je Izidorju dovoli preizkusiti orgle.
Kot da bi se klavir učili na sintisajzerju
Naslednji teden gre v Salzburg na Mozarteum, kjer bo obiskoval tečaj slovitega profesorja Hannfrieda Luckeja, pri njem je magistrirala Izidorjeva profesorica. Prijavil se je in prejel bo štipendijo. Že lani je bil na tem tečaju in tako kot lani bo tudi letos na Mozarteumu koncert, v okviru slovitih Salzburških poletnih iger. Lani ga je povabil organist iz frančiškanske cerkve v Salzburgu, da je nastopil na koncertu. Tudi letos 28. julija bo tam nastopal.
Njegov prvi, največji cilj je pariški konservatorij. Po petih letih bo magister, kar se mu zdi absolutno prezgodaj za triindvajsetletnika. "Včasih niso bili ljudje tako hitro že magistri. Pariška šola je med najprestižnejšimi v Evropi, ne le za organiste, tudi za violiniste in čeliste. V Sloveniji so v glavnem vsi organisti diplomanti tukajšnje akademije za glasbo, ki do letos ni imela pravega instrumenta. Šele letos so jim orgle podarili Švicarji. Dotlej so imeli na razpolago le elektroniko, kar pa je tako, kot bi se klavir učili na sintesajzerju," je kritičen.
Med skladatelji, ki jih ima najraje, je Johan Sebastian Bach. "Bach ni poznal klavirja in veliko ljudi živi v zmoti, kako je pisal za klavir. Sto let po njegovi smrti so ga izumili. Čembalo pa orgle in klavikord so bili njegovi instrumenti. Organist, ki zna odigrati kako veliko delo Bacha, je resnično pravi."
Malo organistov lahko pri teh letih igra take partiture
Skladatelja Charles-Marie Widor in Liszt sta mu tudi blizu. Med najsodobnejšimi pa Francoz Jean Guillou, ki ga je v Parizu osebno spoznal. Izvedel je njegove Slike z razstave, priredbo Musorgskega. 87-letni skladatelj je tudi organist. Samo tako je mogoče izkoristiti vse zmožnosti inštrumenta, pravi.
Tudi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je že koncertiral v okviru Glasbene mladine, Guilloujeve Slike z razstave je izvajal na pamet. Malo organistov lahko pri teh letih igra take partiture. To je program, ki ga ponavadi igrajo na magisteriju iz orgel. "Za tisti koncert v Gallusovi so pri Glasbeni mladini izbrali dva organista, na osnovi življenjepisa. Z mano je igrala študentka Hannfrieda Luckeja z Mozarteuma Stina Strehar."
V Sloveniji ga najbolj moti, da ne priznava diplom uglednih tujih šol za glasbenike. Hkrati pa se z ljubljanske akademije sploh ne prijavljajo na državna tekmovanja. In v Mariboru v cerkvah sploh nimajo šolanih organistov.
