Sezidala sem si dom in čakam, da ga kdo podre.
Da potem spakiram škatle in odrinem v naslednje mesto.
Ker imam spomine in potujem ponoči kot Cigani.
In to pot sem prehodila že tisočkrat ...
Nimam korenin, moj dom nikoli ni stal na tleh ..."
To je besedilo pesmi No Roots ali Brez korenin, ki jo poje Alice Merton in jo je mogoče slišati v reklamnem spotu Mercatorja. Pevka je akademsko izobražena avtorica zabavne glasbe, mešanega porekla, doslej je živela v več kot dvajsetih državah, trenutno živi v Nemčiji. Pesem je begunska, nomadska, nepatriotska, v njej so simbolno, kot skupina, ki nima in noče imeti doma, omenjeni Romi oziroma Cigani. Pojma nimam, kako je ta skladba postala prepoznavni znak Mercatorja. Gre za popolno neznanje avtorjev in naročnikov reklame ali za premišljeno subverzijo nasilnega stereotipa o srečnih družinah, ki srečno živijo v svojih srečnih hišah? Na subverzijo kaže tudi enako nasilni stereotip o prodajalcih in prodajalkah, ki veselo poplesujejo po samopostrežnici kot nekakšna razširjena potrošniška družina; vrhunec reklamnega spota je, ko srečna prodajalka ob glasbi in besedilu pesmi Nimam korenin magično spodbudi mladike, da rastejo, pod umetno svetlobo v nekakšnem skladišču ali v sami rajski samopostrežnici ...
Če si bomo ponavljali, da nimamo korenin, nam bo to morda pomagalo razumeti, da smo v večini, še posebno ko se zavzemamo za enega
Ali smo res padli tako nizko, da lahko naključni zdrs ali ljubka mala subverzija prevzame in nadomesti vlogo državljanskega glasu in državnega razuma?
