mbk
V Vetrinjski ulici v središču Maribora sta skoraj skupaj kar dve stavbi, ki sta se ali pa se še zmeraj imenujeta Vetrinjski dvor, kar povzroča zmedo in zamenjave.
Samostan cistercijancev
Stavba na vogalu med Vetrinjsko ulico in Grajskim trgom na naslovu Vetrinjska ulica 30 je ena najpomembnejših meščanskih hiš, ki se od leta 2011 tudi uradno imenuje Vetrinjski dvor. Potem ko so ga z občinskim in državnim denarjem obnovili, ga je namreč ministrstvo za kulturo v register nepremične kulturne dediščine vneslo pod tem imenom. Pred tem se je kompleksa že oprijelo ime Naskov dvorec. Po usnjarju Alojzu Nasku, zadnjem lastniku hiše, ki jo je kupil leta 1828. Leta pred tem se je imenoval tudi po prejšnjih lastnikih, pa Oreški dvor, Vetrinjski dvor ... V prostorih, ki jih sedaj upravlja Narodni dom in tam pripravlja, gosti različne vsebine, je leta 2012 bil sedež projekta Evropska prestolnica kultura 2012.
Dvorec so sicer na seznam najpomembnejših kulturnoumetnostnih spomenikov v Sloveniji uvrstili leta 1961, iz leta 1964 pa izvirata sklep in odločba o tem. Leta 1992 je bil dvorec razglašen za spomenik lokalnega pomena, leta 2001 je bil vpisan v register nepremične kulturne dediščine.
Hiša se v zasnovi kot last cistercijancev iz Vetrinja pri Celovcu (od tod tudi ime) pojavi že leta 1222, v 14. stoletju pa je na tem mestu zrasel stavbni kompleks s kapelo. V pritličju so bili gospodarski prostori z vinsko kletjo, v prvem nadstropju pa stanovanja. Pozneje je bil dvor večkrat prezidan. Leta 1709 je iz samostanske prešel v plemiško last in bil preoblikovan v reprezentativno plemiško hišo z baročno fasado. Na vhodnem portalu sta še dva grba nekdanjih lastnikov, grofov Breuner-Rabatta. Leta 1800 je prešel v meščanske roke. Med letoma 1785 in 1806 je bilo v vzhodnem delu dvora prvo mariborsko gledališče, do leta 1814 je bila stavba sedež okrožnega urada.
Shajališče salonske družbe
Tudi Salzburški dvor v Vetrinjski ulici 16, na vogalu z ulico Ob jarku, so od leta 1826 imenovali Vetrinjski dvor. Ena najlepših baročnih stavb v središču mesta je bila domnevno že v 14. stoletju last Salzburške nadškofije. Sredi 15. stoletja so temeljito prezidali nadškofijski upravni dvor. V lasti salzburške nadškofije je ostal vse do začetka 18. stoletja, ko ga je pridobila družina Frauenbach, od njih pa okoli leta 1720 plemiči Filipiči, ki so ga prezidali v dvorec. Nato je zamenjal nekaj lastnikov. V 18. stoletju je bil shajališče mariborske salonske družbe, v letih 1834-1864 pa je bil tukaj sedež nemškega bralnega društva - meščanski kazino. Med letoma 1826 in 1941 ga je imel v lasti šentpavelski samostan, zaradi česar je poznan tudi kot Vetrinjski dvor in se ga napačno povezuje z bližnjim Vetrinjskim dvorom.
Danes enonadstropna palača je le prednji del prvotno precej večjega kompleksa. Preostali del so leta 1967 porušili za potrebe dvorišča nekdanje blagovnice Merkur. Zunanjost ohranjenega dela je obdržala baročen značaj. Do leta 2006 je imelo tu sedež društvo inženirjev in tehnikov.
