Andreja Kutin Lednik
Pozeba, suša, toča. Komaj smo čez prvo polovico leta, pa so predvsem Podravje prebičali že štirje vremenski ekstremi. In stroka je enotna - vremenski dogodki, ki jih beležimo kot ekstremne, bodo vse izrazitejši in vse bolj pogosti, Slovenija ni pri tem nobena izjema. Pravzaprav je ravno nasprotno - Slovenija se segreva hitreje od globalnega povprečja in odklonov od normalnega bo tukaj več. "Temperatura zraka se v Sloveniji v zadnjih desetletjih dviga mnogo hitreje kot na svetovni ravni. V preteklih 50 letih se je pri nas ogrelo za skoraj dve stopinji Celzija, na svetovni ravni pa za malo manj kot eno stopinjo. Ogrevanje je bilo v Sloveniji najbolj opazno poleti, najmanj jeseni," popiše Gregor Vertačnik, meteorolog Agencije RS za okolje.
S stališča podnebnih sprememb je lega Slovenije v zmernem podnebnem pasu dokaj ugodna. Trenutno ima in bo še nekaj časa imela sorazmerno ugodno podnebje, vsaj v primerjavi z Afriko, večjim delom Azije. "Nihanje temperature zraka in padavin iz dneva v dan in iz leta v leto je v primerjavi z nekaterimi drugimi območji po svetu sorazmerno majhno," pravi Vertačnik. A opozori na klimatološki kavelj: "Se pa Evropa segreva mnogo hitreje od svetovnega povprečja, podnebne spremembe pa utegnejo povzročiti velike spremembe v pogostostih vremenskih vzorcev." Deloma gre hitrejše ogrevanje Evrope pripisati tudi temu, da svetovno povprečje nižajo oceani, pri nas pa pripomorejo k zviševanju temperatur še subtropski vplivi.
Blokada za nekaj tednov
Poleg dviga povprečnih temperatur in ekstremov so tretji pojav - vremenske blokade. Nedavno smo jo izkusili tudi v Sloveniji. "Daljši vročinski valovi v zmernem pasu severne poloble so pogosto povezani s tako imenovano blokado sicer prevladujočih zahodnih višinskih vetrov. Če nad nekim območjem poleti dlje časa vztraja anticiklon (poleti ta prinaša toplo in suho vreme, op. a.), lahko to ob visoki temperaturi zraka in močnem sončnem obsevanju privede do hude suše, kar povzroči zmanjšano izhlapevanje vode iz tal in rastlin, kar potem še okrepi vročino in zmanjša možnost za padavine - pride do pozitivne povratne zanke, anticiklon kar vztraja in vreme se dolgo časa ne spremeni. Izven območja anticiklona pa je prav tako vreme pogosto enolično, lahko zelo deževno ali nenavadno hladno. Zelo nazoren je bil takšen razvoj dogodkov poleti 2010 nad zahodno Rusijo (rekordna vročina v Rusiji in hude poplave v Pakistanu) pa tudi leta 2003 na zahodu Evrope. Zaradi podnebnih sprememb se utegne v osrednji in južni Evropi povečati pogostost takšnih dogodkov," razlaga Vertačnik.
Podravje na stičišču zračnih mas
In zakaj je največ poletnih neurij prav v Podravju? Severne Alpe s "podaljškom" v obliki Pohorja se tukaj končajo, srečata se lahko topel sredozemski zrak in hladen zrak s severa. "Junija in julija so severovzhod Slovenije, tudi Podravje, večkrat prizadela neurja s točo, nalivi ali močnimi sunki vetra. Takšna neurja običajno nastanejo v izrazito labilni zračni masi, z vlažnim in toplim zrakom pri tleh ter sorazmerno hladnim v višinah. K moči neviht pomembno prispeva tudi vetrovno striženje - spreminjanje smeri ali hitrosti vetra z nadmorsko višino ali oboje. Včasih je za neurje že dovolj, da pri tleh rahlo piha iz ene smeri, v višine pa iz druge, saj je gibanje neviht v takšnih razmerah počasno in lahko naliv na istem kraju traja celo uro. Običajno so takšne razmere pri nas ob hladni zračni masi severno od Alp, nad Sredozemljem pa je še topla in vlažna zračna masa - naši kraji so na stiku dveh različnih zračnih mas ali blizu njega. Takšna vremenska situacija je bila letos sorazmerno pogosta, zato tolikšno število neurij ni presenetljivo," pojasni meteorolog.
