Vsestranski šentjurski podjetnik Roman Moškotevc je leto 2017 zaključil z nasmeškom na obrazu. Z matičnim podjetjem Ahac, ki distribuira pijačo, je lani ustvaril okoli deset odstotkov več prihodkov kot leto poprej. Po pričakovanjih naj bi presegli številko 40 milijonov evrov, dobička naj bi bilo pri tem za okoli milijon evrov. Na tujih trgih, natančneje na trgih nekdanje Jugoslavije, uspešno prodira z vložninami, ki jih trži pod blagovno znamko Droga, še bolj pa z gospodinjskimi aparati, kosilnicami, ročnim orodjem, ki jih trži pod blagovno znamko Iskra.
"Blagovni znamki Droga in Iskra sta na tleh nekdanje Jugoslavije še vedno zelo spoštovani in cenjeni. Predvsem izdelki pod blagovno znamko Iskra. To smo pred dvema letoma odkupili iz stečaja, pod njo tržimo nekje 500 različnih izdelkov, proizvodnjo pa organiziramo tako, da izdelke delno za nas proizvajajo v Turčiji, Madžarski, Kitajski (to nadzira naša ekipa ljudi, ki dva meseca bdi nad proizvodnjo), nato dele s kontejnerji pripeljejo v Slovenijo, kjer jih dokončno sestavimo. To počnemo v Šentjurju, deloma tudi v Stopčah, kjer imamo tudi servis, skladiščne prostore pa imamo najete v Alposu," je pojasnil Moškotevc. "Z Iskro dosegamo že 1,5 milijona evrov prodaje na hrvaškem, srbskem, makedonskem in bosanskem trgu. Te trge želimo še širiti."
Sistem delovanja: reševanje drugih
Lani je šentjurski podjetnik na pogorišču Kerosa odprl še franšizno prodajalno Merkurja. Rdeča nit njegovih na novo začetih poslov (z izjemo gostilne in Ahaca, ki ju ima že dolgo) so pravzaprav likvidnostne težave drugih. Tako je lastniško vstopil v radio Štajerski val, najbolj odmevna pa je bila njegova pomoč celjskemu Vocu, ki mu je pred leti, skupaj z matično družbo CM Celje, grozil stečaj. V stečaju bi podjetje, ki je skrbelo za vzdrževanje in obnovo cest, izgubilo državno koncesijo za vzdrževanje cest, s tem pa praktično večino takratnega posla. Na kakšen način je stopil v to zgodbo, je še danes stvar ugibanj, nekateri pa ga povezujejo z drugimi, v javnosti nekoliko ožigosanimi gradbinci. A kakorkoli, Voc dela še dandanes, pri tem pa, čeravno še vedno nima svoje asfaltne baze, celo raste in daje delo več kot 400 ljudem.
"Čeprav v letu 2017 nismo imeli nobenega projekta na avtocesti, ki je običajno največja postavka v bilanci, smo predlanske rezultate presegli. Pričakujemo, da bomo leto uradno zaključili s 35 do 36 milijoni evrov prihodkov, kar je deset odstotkov več kot lani. Temu primeren naj bi bil tudi dobiček, znašal naj bi okoli 700 tisoč evrov," napoveduje Moškotevc. V Voc namreč podjetnik nenehno vlaga; lani je v nabavo osnovnih sredstev, med katere sodi tudi izjemno redek reciklator asfalta, vložil dva milijona evrov. "Iz Voca smo zopet naredili uspešno gradbeno podjetje, ki se preživlja ne le z vzdrževanjem, temveč tudi gradbeno dejavnostjo, ki ni odvisna le od koncesije za vzdrževanje cest. Voc je izjemno konkurenčen pri zahtevnih projektih na celotnem gradbenem trgu. Želimo si ostati številka ena v celjski regiji in na Koroškem."
Več vlaganj v državne ceste
Po podatkih Voca je lani država za obnovo cest namenila kar štirikrat več denarja kot prejšnja leta. "To predstavlja 130 tisoč kvadratnih metrov cest ali dva odstotka državnih cest, ki so v naši koncesiji. Morda se sliši malo, a je tega precej več, kot smo bili vajeni v preteklih letih. Obnovili smo kar nekaj mostov, prioritetno tam, kjer je bila ogrožena varnost v prometu oziroma sama nosilnost teh mostov. Zgradili smo nekaj krožišč, obnovili rogaško obvoznico. Upamo, da bo takšnih projektov obnov kot tudi novogradenj tudi letos čim več. Denimo šentjurska obvoznica, ki si jo krajani zelo želimo," dodaja Moškotevc.
Za zdaj asfaltna baza v drugi regiji
Še vedno pa neuspešno išče primeren prostor, na katerem bi postavil svojo že pred dvema letoma kupljeno mobilno asfaltno bazo. Bazo v Veliki Pirešici, ki jo je po stečaju CM Celje najemal, mu je pred nosom odkupilo drugo še preživelo celjsko gradbeno podjetje Remont. Nato jo je poskušal postaviti v Trnovljah pri Celju, a so krajani zagnali vik in krik. Medtem je lastniško postal povezan še s koroškim gradbenim podjetjem Kograd Igem (tudi tega je rešil pred stečajem). In čeprav je še sredi novembra lani Moškotevc trdil, da še ne ve, kam bo postavil mobilno asfaltno bazo, in še, da bi jo najraje videl v kamnolomu Velika Pirešica, ki ga tudi želi odkupiti, so po naših neuradnih informacijah zaposleni le nekaj dni kasneje bazo že začeli postavljati na zemljišču Kograd Igema v Šentjanžu pri Dravogradu. Voc letno namreč odkupi 160 tisoč ton asfalta, zato je včasih težko terminsko izvesti vse dobave, je že večkrat pojasnil Moškotevc in tako poskušal pojasniti, zakaj tako nujno potrebujejo lastno asfaltno bazo.
V Trnovljah si bodo tako krajani končno oddahnili, saj bo tam Voc predvsem le skladiščil materiale, napoveduje Moškotevc. Ali bo tam nekoč stala tudi uprava, pa še ni znano. "Zaenkrat bomo do konca v prostorih, ki jih najemamo od CM Celja, nato pa se bomo odločili, ali se bomo preselili v katerega od svojih drugih prostorov ali pa bomo šli v najemniške prostore. Tam zagotovo ne bomo ostali oziroma prostorov ne bomo odkupili, saj se bo lokacija v prihodnje zmanjšala zaradi predvidene širitve žalske obvoznice."
