Pred praznikom smo, gospod predsednik, dnevom državnosti. Šestindvajset let ima država. Česa se lahko Slovenci iskreno veselimo, kaj lahko praznujemo? Kakšne sanje so dovoljene, kakšen bo nov dan?
"Odločamo o svoji usodi. Ne vedno, kot bi si vsi želeli, ne vedno najbolje. Ampak smo gospodar svoje usode. To je za prihodnost te nacije izjemnega pomena. Okoliščine v mednarodnem okolju se žal poslabšujejo, ob potrebnem političnem sodelovanju in enotnosti lahko sami odločamo kako in kaj."
To je to? Zadovoljni naj bomo že s tem, da sami odločamo o svoji usodi? Tako smo znižali ambicije?
"To je za usodo naroda eksistencialnega pomena. Da ima pravico, možnost in sposobnost, da odloča o svojih zadevah. Politično, gospodarsko in vojaško smo umeščeni v EU in Nato, del suverenosti prenašamo na skupne ustanove, ker sami tako želimo in ker s skupnimi politikami dosegamo ali pa naj bi dosegali boljše rezultate."
Smo sredi tektonskih premikov, prestrukturiranja mednarodne skupnosti, EU, regije, sredi vzpostavljanja novih razmerij moči, (ne)ravnotežij. Za Slovenijo se zdi, da je pristala nekje na polperiferiji Evropske unije. Se strinjate?
"Navznoter in navzven smo v boljšem, ugodnejšem položaju, kot smo bili pred petimi leti, ko sem zaprisegel kot predsednik republike. Globoko v krizi smo bili in v naslednjih letih smo se iz nje precej suvereno pobrali. Znova smo si okrepili ugled v mednarodni skupnosti in regiji. Okrepili smo zavezništva in prijateljstva, nimamo sovražnikov. Danes so za naša ravnanja bolj pomembne okoliščine v neposrednem okolju in mednarodni skupnosti. Položaj smo utrdili, nikamor nismo zdrsnili."



