Pismo bralca: Na Cesti zmage bi podrli 92 lip (2)

Pred dnevi sem bil na zboru samoorganizirane četrtne skupnosti Tabor, na katerem so krajani MČ Tabor in še posebej stanovalci Ceste zmage dobri dve uri, kolikor je trajal zbor, posvetili pokolu lip na Cesti zmage. Pokol lip so si zamislili projektanti družbe Lineal v projektu Ureditev Ceste zmage.
Projekt v vrednosti 1,372.150 evrov je dobil zeleno luč 19. julija 2016, kako zanimivo, na dopisni seji mestnega sveta, investicijski program za projekt pa je mestni svet sprejel letos na svoji 24. seji v sklopu proračuna za leto 2017. Za pokolom dreves trdno stojijo v Linealu, ki je projekt predlagal, v Uradu za komunalo, promet in prostor MU, direktor mestne uprave in župan Andrej Fištravec.
Ob tem se nekateri pristojni izgovarjajo na mnenje arboristke gospe Tanje Grmovšek iz leta 2015. Gospa jim je medtem že dokazala, da so z njenim mnenjem manipulirali. Prav tako, pravijo odgovorni za projekt, so pozabili povprašati za mnenje Zavod za varstvo kulturne dediščine, kajti tako imenovana Vurnikova kolonija, kjer je tudi lipov drevored, je namreč spomeniško zaščitena. Na zadnji seji mestnega sveta je eden od svetnikov na pokol lip opozoril in predlagal, da se najde rešitev ureditve Ceste zmage brez pokola dreves, a mu je vodja UKPP enostavno zabrusil: "Ne."
Ko se je mestna delovna skupina (MDS) za drevesa, ki deluje v okviru IMZ in jo sestavljajo predstavniki posameznih SČS in SKS, nekaj ur pred zborom na Taboru sestala s predstavniki mestne uprave zaradi akcije Posvoji drevo, so prišli na sestanek, nenapovedano, predstavniki projektantske družbe Lineal in krajinski arhitekt Robert Gostinčar in tako rekoč vsilili razpravo o ureditvi Ceste zmage. Na vprašanje gospodu Medvedu, zakaj so se potrudili priti na ta sestanek predstavljat projekt, zakaj tega ne predstavijo in niso predstavili prizadetim prebivalcem, se je ta izgovoril, da skušajo debirokratizirati postopke, zato ne gredo v javno razpravo, ki postopke samo podaljša. Sprašujem gospoda Medveda, zakaj v primeru projekta in s tem pokola 92 lip javna razprava ni potrebna. Ali se gospod Medved ne zaveda, kaj pomeni posekati lipov drevored in kaj te lipe pomenijo stanovalcem Ceste zmage? Včasih so bile zelene ulice ponos Maribora. In sedaj? Poglejte samo Fochevo ulico v neposredni bližini.
Prebivalci MČ Tabor in še zlasti stanovalci Ceste zmage so na zboru sprejeli sklep, da se mora nemudoma sklicati sestanek na MČ Tabor, na katerem morajo župan, direktor MU, vodja UKPP in projektanti iz Lineala predstaviti projekt, pri tem pa predlagati varianto, ki bo minimizirala poseg v lipov drevored. Da se izognemo floskuli, da je sedaj karkoli spreminjati prepozno, navajam dogodek iz avgusta 2013. Dogodil se je na zboru krajanov MČ Tabor in MČ Magdalena, ki ga je sklical novopečeni župan Andrej Fištravec. Zgodba zelo spominja na dogajanja okrog Ceste zmage. Šlo je za projekt križišča Ulice Pariške komune in Ljubljanske ulice. Projektanti iz Lineala, z gospodom Medvedom na čelu, predstavnik UKPP in komandir taborske policijske postaje so krajane prepričevali, da je projekt s semaforskim križiščem najbolj optimalna varianta, da je projekt tik pred realizacijo, da ima vsa dovoljenja, da je bojazen, kaj bo z državnim denarjem, namenjenim za točno takšno rešitev, če se bo zavlačevalo in se bodo iskale druge rešitve. Ker so bili na zboru prisotni krajani nepopustljivi v zahtevi, da krožišče, ki je bilo tam že nekaj časa sicer začasno, ostane tudi v dokončni izvedbi, se je župan Andrej Fištravec zavedel, kaj pomeni prisluhniti zahtevi krajanov, ko je dejal: "Ne vem, kako bi se lahko delal, da tega nisem slišal." In izvedel se je projekt krožišča po volji krajanov.
Sedaj so seveda drugi časi. Živimo med Kitajsko in Mariborom. Gremo se krožno gospodarstvo pa trajnostno urbano strategijo in podobne vizije. Zaradi takšnih vizij ni pripravljenosti in časa, da bi se župan in njegovi posvetili realnim problemom v mestu, prisluhnili krajanom, se z njimi pogovarjali in dogovarjali o rešitvah, koristnih za vse. Tudi za ceno, da se do rešitev ne pride takoj, ampak nekoliko kasneje, vendar v dogovoru s prizadetimi.