Torta jo je čakala v domovini, kot se za slovenski praznik spodobi. In za slovensko plezanje je bil v preteklih dneh v Innsbrucku, kjer je bilo svetovno prvenstvo v športnem plezanju, velik praznik. Naši tekmovalci so se vrnili s štirimi osvojenimi medaljami v članski konkurenci, še dve sta osvojila naša paraplezalca.
Največji del torte si je z dvema zlatima medaljama (za tekmovanje na balvanih in za kombinacijo) ter srebrom v težavnosti odrezala Janja Garnbret. Pajkovka v steni je ena od prispodob, ki jo opisuje zelo dobro. Šampionka iz Koroške je pri rosnih 19 letih že dve leti praktično nepremagljiva.
Kljub temu da je požela slavo, je Korošica na tekmovanju ostala skromna. "Na koncu se mi je že zdelo, da sem v Innsbrucku dve leti in zelo sem si želela vrnitve v Slovenijo. Psihično so bili ti nastopi še bolj utrujajoči kot fizično, čeprav sem na koncu bila tudi pošteno 'zmatrana'. Moje nasprotnice v steni so se počutile podobno," je bila včeraj na sprejemu iskrena Garnbretova.
Še preden je dočakala počitek, je Garnbretova postavila nove mejnike v mladi športni karieri: "Kot otrok sem si zastavila cilj zmagati na svetovnem prvenstvu v balvanskem plezanju. V Innsbrucku mi je to uspelo, zato so po tekmi privrele tudi solze, ki so bile še kako upravičene. Moj cilj je tudi postati olimpijska zmagovalka."
Če se po jutru dan pozna, se ji bo morda izpolnila tudi ta želja. V Innsbrucku je Garnbretova najprej osvojila srebrno medaljo v težavnostnem plezanju; turnejo pa je v nedeljo kronala še z zlatom v kombinaciji. Tokrat so prvič na najvišjem nivoju izpeljali tekmo v treh plezalnih disciplinah - hitrostnem plezanju, balvanih in v težavnostnem plezanju. Prav to disciplino je olimpijski komite nedavno vzel za svojo in jo je uvedel na olimpijske igre, ki bodo leta 2020 v Tokiu. Tokrat tekma sicer še ni bila izbirna in rezultati ne bodo šteli za uvrstitev na olimpijado; a tudi brez tega je bil uspeh Garnbretove nekaj izjemnega. "Kljub temu da je zdaj okoli mene veliko hrupa, se ne počutim kot zvezda. Stara sem šele 19 let. Zdaj že mislim na naslednje tekme in tako se veselim nastopa pred domačo publiko v Kranju, kjer bodo izvedli tekmo za svetovni pokal," naslednje korake snuje Garnbretova.
Selektor reprezentance Gorazd Hren je bil za Janjo skoraj gotov, da bo na največjem tekmovanju v tem letu uspešna, upal pa je tudi na uspeh pri fantih. No, najprej je v finalu videl Jerneja Krudra in Domna Škofica, čeprav ga tudi bronasta medalja Gregorja Vezonika ni povsem presenetila. "Na tekmovanje smo šli dobro pripravljeni, za nami je bila odlična sezona. Tudi Grega je v zadnjem času plezal zelo dobro, tako da je bil konkurenčen. Hkrati mi je res žal za Jerneja, ker se mu kljub dobremu plezanju ni uspelo uvrstiti v finale. Pa Domna, ki je prav tako dobro začel tekmovanje, a mu potem tega ni uspelo stopnjevati. Štiri medalje so več, kot sem napovedal, in z doseženim smo lahko zadovoljni," je dlako v jajcu iskal selektor. Gregor Vezonik, 23-letni Ravenčan, ki je bil pred dvema letoma na SP šele 45., je včeraj manjkal na sprejemu - bil je že na poti na novo tekmovanje. Novinarjem je namenil nekaj misli: "V zadnjih dveh letih sem počel isto kot pred tem - plezal sem in treniral. Tudi ko sem morda pomislil, da bi nehal, sem imel ob sebi ljudi, ki so verjeli vame. Vsake toliko časa se je zgodil tudi kak dogodek, ki je kazal napredek. V finalu je bil ključ do uspeha - sproščenost."
Poleg Avstrije je bila prav Slovenija s štirimi medaljami najuspešnejša država na prvenstvu. Kako nam to uspeva, je včeraj poskušal razložiti Luka Fonda, eden od trenerjev v reprezentanci: "Slovenija ima tradicijo športnega plezanja. Hkrati smo majhni in v tem športu nam je to pomanjkljivost preprosto uspelo spremeniti v prednost. Tako imamo tudi kot ekipa zmeraj neke vrste individualne treninge, potrebnega je veliko prilagajanja."
In kje so največje pomanjkljivosti, ki tačas še preprečujejo Sloveniji, da bi v športnem plezanju postala velesila? "Infrastruktura! Če želimo sestaviti trening v novi olimpijski disciplini - kombinaciji hitrostnega plezanja, balvanov in težavnostnega plezanja -, se moramo iz Celja preseliti v Koper in od tam v Ljubljano. Za to bi porabili cel dan; a na tekmi je za prehod na naslednjo disciplino na voljo vsega 15 minut," razkriva Gregor Hren, ki je v zadnjih letih vtisnil izjemen pečat že tako uspešnemu slovenskemu plezalnemu športu.
