Uroš Esih Matija Stepišnik
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Slovenski predsednik Borut Pahor, diplomant mednarodnih odnosov, kaže skozi kariero naklonjenost do zunanjih zadev. V svojem prvem petletnem mandatu je opravil 83 obiskov v tujini, to pomeni v povprečju približno šestnajst na vsako leto mandata. Iz predsednikovega letošnjega delovnega načrta poti v tujino, ki nam ga je uspelo pridobiti in je usklajen z ministrstvom za zunanje zadeve, je razvidno, da bo Pahor tudi v drugem, zadnjem mandatu nadaljeval pogoste obiske tujine - kot kaže, še celo nekoliko bolj kot v prvem mandatu. V letošnjem načrtu je namreč kar 25 poti v tujino, pri čemer je treba opozoriti, da jih dvanajst še nima določenega datuma, zato ni nujno, da se bodo vse dejansko realizirale.
Datuma za pot v ZDA še ni
Na seznamu najbolj bije v oči napovedani Pahorjev bilateralni obisk v ZDA, pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. A datum obiska še ni določen, zato je obisk seveda še vprašljiv. Znano je, da so slovensko-ameriški odnosi v zadnjih letih nekoliko zanemarjeni, česar tako slovenski politični vrh z izjemno predsednika DZ Milana Brgleza kot tudi ameriški diplomati uradno (še) ne priznavajo. Pravzaprav je bil Pahor, najbolj proameriško orientirani politik aktualne politične garniture, kot predsednik vlade pred sedmimi leti, februarja 2011, zadnji visoki slovenski politik, ki je uradno obiskal ZDA. Pahor se je srečal z Barackom Obamo, potem ko je WikiLeaks razkril ameriško diplomatsko depešo, po kateri naj bi bila Slovenija ponujala sprejetje zapornika iz Guantanama v zameno za 20-minutno srečanje Pahor-Obama.
Prijetni Pjongčang, neprijetni Izreal
Poleg zanemarjenih meddržavnih odnosov in prenizkih slovenskih izdatkov za obrambo se predsednika ne bosta mogla izogniti vprašanju arbitraže, saj je znano, da ZDA vztrajajo pri bilateralni razrešitvi mejnega spora med državama, kar pomeni, da so ZDA v arbitražnem sporu bolj naklonjene južni sosedi. Arbitraža bo seveda tema Pahorjevega načrtovanega obiska na Hrvaškem, za katerega še ni datuma, kakor tudi obiska v Vatikanu konec maja. Vatikan ima namreč v svetu zelo vplivno diplomacijo. Na pomoč slovenski diplomaciji in njenim arbitražnim naporom pa je Pahor priskočil v začetku leta, ko je obiskal EU in zvezo Nato. Arbitraža bo nedvomno tudi pomembna tema na obisku v Bolgariji, ki v prvi polovici leta predseduje Svetu EU.
Pahor v kratkem potuje v Južno Korejo, kjer bo obiskal prizorišče letošnjih zimskih olimpijskih iger, a predvsem tudi na prvi uradni obisk v Seul. Bolj kontroverzna bo njegova pot v Izrael v Jeruzalem 18. in 19. aprila. V tem tednu bo znano, ali bo Slovenija priznala Palestino. Če se bo to zgodilo, je tudi možno, da izraelska stran odpove že dogovorjeni obisk. V tem kontekstu ne preseneča Pahorjevo stališče iz prejšnjega tedna, da je v sedanjih okoliščinah "zadržan do priznanja Palestine".
"V luči slovenske razprave o priznanju Palestine ni nepomembno, da Pahor aprila načrtuje obisk v Tel Avivu. Kot je sporočil konec tedna, je do priznanja v trenutnih okoliščinah zadržan"
Odsotnost Makovca se pozna
Pahorja je sicer lani poleti zapustil dolgoletni tesni sodelavec, svetovalec za zunanjo politiko Marko Makovec, ki se je vrnil na MZZ in se preselil na diplomatsko mesto v Bruslju. Avgusta se je Pahor za (nepoklicno) svetovalno vlogo dogovoril z nekdanjim ustavnim sodnikom, diplomatom in profesorjem dr. Ernestom Petričem. Ta ni več najmlajši, predvsem v operativnem smislu težje opravlja iste naloge kot Makovec, zato mora urad predsednika nekoliko intenzivneje sodelovati z ministrstvom za zunanje zadeve. Ve pa se, da je zunanja politika za Pahorja, ki je po poklicu mednarodni politolog, njegovo ekspertno področje in se z njo tudi sam posebno aktivno ukvarja. Njegov zaupni odnos s Petričem pa je znan in ima dolgo zgodovino, saj je Pahor pri njem tudi diplomiral.
