Maribor je od danes bogatejši za nov mesni center. Lokacija novega Panvitinega AVE mesnega centra je na Poljski ulici 2 na Teznem, ki je večini bolj znana kot nakupovalni center Kauf-Park ter se nahaja v neposredni bližini nekdanjega trgovskega centra Merkur. Poslovodja novega mesnega centra v Mariboru, ki je bil uradno odprt ob 11. uri, je Henrik Boncelj, ki ima več kot 30-letne izkušnje iz avstrijske trgovske družbe Merkur, v njem pa bo na novo zaposlenih 10 ljudi. Za potrošnike bo na voljo 200 kvadratnih metrov prodajnih površin novega centra, preostalih 300 kvadratnih metrov pa veleprodaji, s čimer bo to največji Ave mesni center v Sloveniji.
Investicija za dobrega pol milijona evrov
Mariborski mesni center je za murskosoboško Panvito osmi po vrsti v Sloveniji, in prvi na Štajerskem. Dva imajo v Pomurju (Murska Sobota, Gornja Radgona), dva sta še na Primorskem (Koper, Škofije), po en pa v gorenjski prestolnici Kranj, v dolenjski prestolnici Novo mesto in pa v Beli krajini, natančneje v Črnomlju, pri čemer škofijski in črnomaljski center vodijo kot maloprodajni trgovini. Skupino Panvita, ki sicer zaposluje okrog 650 ljudi, je investicija v mariborski mesni center stala dobrega pol milijona evrov, si pa veliko obetajo od te lokacije, saj je v neposredni bližini veliko podjetij in tam zaposlenih, pa tudi številni (tezenski in taborski) stanovanjski bloki niso prav daleč.
V mariborskem mesnem centru Ave bo 10 zaposlenih
Primanjkuje mesarjev in drugih delavcev
"Tako slabih vremenskih razmer tako v Sloveniji, v Severni Evropi in v Zahodni Evropi na področju pridelave krušne pšenice ni bilo v zadnjih 35 letih, kar se bo poznalo tako na kakovosti kot količini tega pridelka. Veliko več bi lahko Slovenija po vzoru Avstrije in drugih zahodnoevropskih držav storila na področju promocije in zaščite pridelave svinjskega mesa. Sploh, ker je v Sloveniji stopnja samooskrbe pri vsega 25 do 30 odstotkih, in navkljub visoki kvaliteti vzreje in proizvodnje svinjskega mesa, slovenska prašičereja na tak način ne bo preživela," ugotavlja Toni Balažič. Pripomni še, da dobro desetino na področju mesne proizvodnje izvozijo - ob državah nekdanje Jugoslavije še v Avstrijo, Nemčijo in na Dansko. V mednarodnem okolju bodo delali na še večji prepoznavnosti njihovega gril programa, pa tudi pri prodoru na slovaški trg. Je pa Balažič opozoril, da je poklic mesarja in drugih zaposlenih v mesni industriji izrazito deficitaren, saj se jih veliko slovenskih mesarjev zaposli v Avstriji, ker pa so pritiski na cene njihovih izdelkov enormni, si sami težko privoščijo dvig obstoječih plač v mesni industriji. Pri sezonskem delu pobiranja poljščin so si pomagali z delavci iz Romunije, prav tako pri njih dela že kar nekaj ljudi iz držav nekdanje Jugoslavije in iz Madžarske, saj je bila vseeno povprečna predlanska plača v sistemu Panvite 1200 evrov bruto, kar je bilo okrog sto evrov več od slovenskega povprečja.
