"Državljani bi lahko do leta 2030 proizvajali 1,5 TWh, do leta 2050 pa 4 TWh električne energije. Do sredine stoletja bi lahko tako le državljani pokrili četrtino potreb Slovenije po električni energiji. Pri nas imajo največji potencial kolektivne združbe, npr. zadruge, v katerih bi lahko proizvedli 41 odstotkov energije, temu sledijo posamična gospodinjstva (35 odstotkov), manjša podjetja do 50 zaposlenih (22 odstotkov) in javne ustanove (2 odstotka)," kaže le ena od ugotovitev raziskave potenciala za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov med prebivalci EU, ki so jo opravili pri Greenpeaceu.
In kakšen je v praksi naš odnos do izkoriščanja sončne energije? "Odnos Slovencev do izkoriščanja sončne energije je pozitiven, podobno kot to velja za državljane v drugih državah EU. Ljudje prepoznavajo sončno energijo kot čist, obnovljiv in neskončen vir energije ter si želijo, da bi ta predstavljal večji delež v energetiki. Zato so praviloma naklonjeni postavitvi domačih sončnih elektrarn, saj te zagotavljajo energetsko samooskrbo," ocenjujejo pri podjetju GEN-I Sonce, pri katerem so postavili že več kot 300 sončnih elektrarn. "Da je odnos do sončne energije dejansko zelo pozitiven, kažejo različne raziskave v vseh zahodnoevropskih državah; od vseh obnovljivih virov je namreč ravno sončna energija tista, ki jo ljudje percepirajo kot najbolj sprejemljivo."
Transakcija centraliziranega sistema proizvodnje
Skoraj polovica prebivalcev Slovenije (44 odstotkov) bi lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra ter s tem zadovoljila četrtino potreb Slovenije po električni energiji. Na evropski ravni pa bi do leta 2050 lahko že polovica vseh državljanov Evropske unije proizvajala svojo lastno električno energijo ter pri tem pokrivala 45 odstotkov potreb po električni energiji v EU, še kažejo rezultati, do katerih je prišel Greenpeace.
Naš trg energije se preusmerja od fosilnih goriv in jedrske energije k obnovljivim virom energije, obenem pa se iz centraliziranega sistema proizvodnje električne energije, v katerem so prevladovala velika podjetja, spreminja v sistem, kjer bodo ljudje proizvajali lastno energijo. Brez takšnih "energetskih državljanov" prehod na stoodstotno obnovljive vire energije ne bo mogoč. Kljub temu pa se ti državljani pri proizvodnji energije srečujejo z velikimi, predvsem pravnimi ovirami. Ob ustreznem zakonodajnem okviru EU bi lahko več prebivalcev proizvajalo električno energijo iz obnovljivih virov ter tako pripomoglo k uresničevanju ciljev iz energetsko-podnebnega paketa, še izhaja iz raziskave.