Od vsega dobrega se cedi med

Darinka Čuček s kmetije Titan – Čuček iz Radehove pri Lenartu je na dvorišču ptujskega minoritskega samostana bogato založila svojo stojnico, na kateri ponuja domače pecivo in potice, med njimi tudi orehovo, za katero pravi, da je prava, slovenska, takšna, kot bi jo radi zaščitili. Pečena v okroglem glinenem modelu s stožcem v sredini: "Sama pogosteje pečem tiste v podolgovatem pekaču, ljudem pa gredo v slast poleg orehove še pehtranova, makova in čokoladna, nekateri imajo radi potice z dodatkom rozin. Izbor je velik in ker ljudje zadnje čase vse bolj pazijo na hrano, s tem pa so povezane tudi želje po sladkem, je zadnje čase veliko povpraševanje po keksih iz pirine polnozrnate moke."

V središču dolenjski in posavski izdelki

Že 29. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij postavlja na ogled več kot tisoč dobrot, med tradicionalnimi izdelki iz žit, mesa in mleka tudi kise, olja, marmelade, kompote, konzervirano zelenjavo, suho sadje, žgane pijače, vina, sokove in čaje. Organizatorji razstave, ki kar vabi k okušanju, so letos posebno pozornost namenili tudi promociji slovenskega medu. Tako je na dvorišču srečati čebelarje, ki ponujajo domači med in medene dobrote. Kot osrednja regija se letos predstavlja Dolenjska z Belo krajino in Posavjem, sodelujejo pa na dobrotah tudi kmetije iz zamejstva. Več kot tisoč izdelkov so slovenski pridelovalci domače hrane letos poslali v ocenjevanje, del njihove bogate kulinarične ponudbe pa je mogoče okusiti tudi pri več kot 30 stojnicah.
"Dopolnilne dejavnosti so tiste, ki ohranjajo slovenske kmetije in so dober obet, da naše podeželje ne bo izumrlo. Na naših okrog pet tisoč kmetijah imamo registriranih kar 15 tisoč dopolnilnih dejavnosti. Tisti, ki se spoprimejo s tem izzivom, pa vedo, da jih čaka veliko dela, izzivov, da ni dovolj kaj dobrega zgolj narediti, pač pa je to treba tudi prodati, splesti ob tem še zgodbo, ki bo pomagala pri promociji njihove kulinarične ponudbe. Žal zakonodaja še vedno ni tista, ki bi v popolnosti podpirala tovrstno delo na kmetijah," je na posvetu o dopolnilnih dejavnostih ugotavljal Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije (KGZS). Skupaj s sogovorniki pa poudarja: "Če si država resnično želi ohraniti slovenske kmetije in z njimi povezane dejavnosti, potem bi tako morala ravnati tudi ministrstva, pa se to, žal, še ne dogaja - in pogosto ministrstvu za kmetijstvu drugi ne prisluhnejo." Da se bo nabor dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v prihodnjih letih še širil, je bilo slišati, saj te vključujejo tudi socialno varstvo starejših in otrok. Med tovrstne dejavnosti pa lahko sodijo tudi različne terapije, povezane z uporabo domačih, naravnih izdelkov.

​Potica navdušuje obiskovalce kmetij

Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je skupaj s soorganizatorji razstave, KGZS, ministrstvom za kmetijstvo, Mestno občino Ptuj pripravil tudi posvet o zaščiti slovenske potice, ki mu je prisluhnil tudi eden njenih največjih poznavalec, etnolog dr. Janez Bogataj. Povedali so, da gre dober glas o slovenski potici tudi širom sveta. "Pri nas, na turistični kmetiji Pri Kovačniku v Planici nad Framom, smo v svojo ponudbo vključili tudi peko potic. Pripravljamo jo kar skupaj z gosti, ki so navdušeni in jo radi ponesejo po svetu," pravi Barbara Štern. Bogataj pa, da je na nas, da ohranjamo tradicionalne kulinarične dobrote in da sam pričakuje, da bo potica zaščitena - če ne v tem, pa v naslednjem letu. "Razstavljeni izdelki in podeljena priznanja kažejo na visoko kakovost izdelkov, ki so narejeni iz domačih pridelkov z znanim poreklom. Blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij povezuje in vodi k skupni promociji ter pristni domači ponudbi kmetij. V slovenskem turizmu so Dobrote slovenskih kmetij izziv za razvoj podeželja, da ponudimo turistom pristno domačo hrano in pijačo, ki morata biti kakovostna," pravi Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora razstave.