
Veselje in ponos ob rojstvu otroka sta neizmerna. Za nekatere starše tolikšna, da ju delijo s svojimi prijatelji na družabnih omrežij in objavijo fotografije novorojenčka, ko je ta še v porodnišnici. Nato tovrstno početje nadaljujejo in objavljajo posnetke v njegovem različnem razvojnem obdobju. Fotografije, na katerih se otrok (gol) igra ob morju, upihne prvo svečko, si prvič nadene šolsko torbo - ali celo objavijo fotografijo bolnega otroka v bolnišnici in podobno. Meja za nekatere ni.
Naivnost lahko veliko "stane"
Psiholog, integrativni psihoterapevt Heliodor Cvetko iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor uvodoma pravi, da je facebook eno od sodobnih orodij in načinov povezovanja ljudi praktično s celega sveta. Za mnoge je postal pogost, celo pretežni način komuniciranja. Zgolj z enim zapisom je mogoče nekaj sporočiti hkrati mnogim ljudem. "Menim, da je večino teh objav mogoče razumeti kot spontano delitev določenih trenutkov, veselja, navdušenja … Seveda pa nekateri trdijo, da te ni, če nisi v medijih, tako da je mogoče kdaj oziroma pri kom v ozadju tudi ta motiv." A pri tovrstnem početju, kot še pripominja, velja previdnost, saj naivnost lahko veliko "stane".
Različna merila, kaj je za javnost in kaj ne
Zakaj velja previdnost pri objavi fotografij otrok na družabnih omrežjih, razloži Marko Puschner, predstavnik Točke ozaveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si, ki deluje pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z objavo na facebooku, instagramu ali na drugem družabnem omrežju ali aplikaciji (na primer snapchat) razkrijemo identiteto otroka in morebiti lokacije, kjer se redno zadržuje. Fotografije s plaže ali bazena lahko pristanejo v pedofilskih zbirkah fotografij in video posnetkov. "Objavljanje fotografij je dejansko poseg v otrokovo zasebnost. Prav tako ga starši oropajo možnosti, da si sam oblikuje svoj digitalni odtis," opozori Puschner.

Kmalu v veljavi "pravica do pozabe"
Ali bi bilo morda smiselno staršem z zakonom prepovedati objave fotografij do otrokove polnoletnosti na spletnih omrežjih? "S pravom preprečevati neumnosti in naivnosti ljudi ni mogoče. To bi bila preveč radikalna prepoved in bi pomenila poseg države v zasebno sfero državljanov," odgovori odvetnica dr. Nataša Pirc Musar in dodaja, da bo po 25. maju mogoče uveljavljati tako imenovano pravico do pozabe. Ta pravica je zapisana v novi Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov, na podlagi katere bo mogoče od tudi upravljavca spletne strani ali lastnika profila na družbenem omrežju zahtevati izbris nezakonito objavljenega ali po preteku določenega časa nerelavantnega osebnega podatka, tudi fotografije na facebooku. To bo lahko storil polnoletni posameznik. Če lastnik spletne strani osebnega podatka ne bo izbrisal, se bo posameznik lahko pritožil informacijskemu pooblaščencu. A veliko preprosteje bo, če bo denimo otrok najprej prosil starše, da odstranijo s facebook profila fotografijo, če ta pretirano posega v njegovo zasebnost.
Fotografij dejansko ni več mogoče izbrisati
Prežeče nevarnosti ne predstavljajo samo pedofili, ampak tudi dejstvo, da fotografije ni mogoče izbrisati. Kot pravi Marko Puschner, je v teoriji fotografije mogoče odstraniti z interneta. V praksi pa se je izkazalo, da fotografij, ki so ljudem iz kakršnegakoli razloga privlačne - smešne fotografije, intimne fotografije - dejansko ni mogoče izbrisati. Prehitro se širijo po družabnih omrežjih in drugih internetnih straneh, da bi jih lahko dovolj hitro izbrisali. Ljudje jih shranjujejo na svoje računalnike in mobilne telefone ter jih hitro delijo z drugimi prijatelji, znanci in s popolnimi neznanci s celega sveta. Zato svetuje, naj se najprej vprašajo, ali je res treba fotografijo objaviti - in kakšen je namen objave. Če gre za samopromocijo in iskanje potrditve pri prijateljih prek všečkov in komentarjev, naj se raje zadržijo, saj lahko otroku naredijo več škode kot koristi. Prav tako naj zelo dobro premislijo, kdo bo fotografijo videl - in kakšne so lahko posledice.
Pravila, ki jih otroci z lahkoto obidejo
Facebook profil lahko otrok uradno odpre pri dopolnjenih 13 letih. A kot opozarja Matej Špehar, specialist za družabna omrežja, to oviro otrok zlahka zaobide, če se zlaže pri letnici rojstva. To mora dokazovati šele ob primeru prijave drugih uporabnikov, saj drugače Facebook ne preverja dejanske starosti uporabnikov. Bolj kot facebook so sicer med otroki priljubljena druga omrežja, na primer youtube, snapchat ali instagram, kjer večinoma omejitev starosti ni. In kar je še bolj vabljivo in zaradi tega nevarno - ni nadzora staršev.
Starši naj vprašajo otroka za dovoljenje
Pred objavo pa naj vedno vprašajo otroka, ali želi oziroma dovoli, da je njegova fotografija objavljena na internetu. "Če se s tem ne strinja, naj njegovo željo upoštevajo. Gre za spoštovanje lastnega otroka," izpostavi Puschner in še naniza nasvete, kaj naj storijo starši pred objavijo. "Pozornost naj predvsem posvetijo fotografiji. Kako je otrok prikazan? Se lahko s te fotografije njegovi vrstniki norčujejo, mu lahko kadar koli v življenju kakor koli škoduje ali ga ovira? Prav tako je primerno, da je otrok fotografiran tako, da se ne vidi njegovega obraza. To onemogoča manipulacije s fotografijami, da bi na primer nekdo nalepil sliko glave otroka na golo telo. Prav tako naj preverijo, ali fotografija razkriva lokacijo, kjer se otrok pogosto zadržuje (npr. na igrišču ipd.), ki bi lahko razkrila otrokove navade. Nikakor naj ne objavljajo fotografij, na katerih so otroci, ne glede na starost, goli, v spodnjem perilu ali v kopalkah, razgaljeni ali pa morebiti v pozah, ki kakorkoli namigujejo na spolnost."
Puschner opozori še na eno neprijetno posledico objavljanja fotografij otrok. "Ne pozabimo tudi, da so starši zgled svojemu otroku. Če starši nenehno fotografirajo svojega otroka in te fotografije objavljajo na družabnih omrežjih, bo verjetno enako počel tudi otrok, ko bo v najstniških letih. Takrat pa lahko zelo hitro zaradi tega naredi kaj nepremišljenega, kar bo imelo neprijetne posledice v različnih oblikah medvrstniškega spletnega nasilja, neprimerne objave pa ga bodo spremljale vse življenje."