Vse bolj je jasno, da se ta epidemija ne meri več le v številu okuženih, potrjenih obolelih, številu prebolelih, številu smrti. Podatki in statistike vsakdana že poganjajo dolg strupen rep, ki sicer še nima čisto prave oblike. A vse kaže, da bo tudi ta strašljiva in skrb vzbujajoča. Vse več je namreč ljudi, ki so sicer bolj ali manj uspešno prebrodili bolezen, nekateri pa okužbo prestali celo brez simptomov, a jih je udarila kasneje. Ti bolniki trpijo za precej hudimi bolezenskimi stanji, za katera se včasih ne ve, ali bodo sploh ozdravljiva. Bo virusni epidemiji sledila še epidemija kroničnih bolezni? O tem bi se morali pogovarjati že danes, kajti naš zdravstveni sistem, ki je že tako naluknjan in ga mestoma drži skupaj lepilo iz čiste empatije zdravstvenih delavcev do bolnikov, bo v sedanji obliki le težko pridobil kondicijo za množico kroničnih bolnikov. In neznank v enačbi covid je še veliko.
Znanje o bolezni je napredovalo in je ob letu osorej pošast veliko bolj poznana, a tudi če smo razvili prve učinkovite načine za zaščito, je še vedno pomembno ne zboleti. Kajti novi koronavirus je še vedno ruska ruleta. Še vedno ni znano, zakaj je zdrav športno naravnan mlad sosed zbolel z veliko hujšimi simptomi ali posledicami bolezni kot babica, ki jih šteje čez 80. Tudi poročila o inkubacijski dobi so različna, sploh v primerih novih sevov, enako je s simptomi in okrevanjem. Ameriški center za nadzor bolezni je ugotovil na primer, da eden od petih bolnikov, starih od 18 do 35, zdravih in brez kroničnih stanj, po treh tednih bolezni še ni okreval, italijanska skupina raziskovalcev je ugotovila, da 87 odstotkov od 143 analiziranih bolnikov po 60 dnevih od bolezni še vedno čuti posledice. A ne le to, kdo bo huje zbolel, ampak tudi, kako bo zbolel, se lahko razlikuje. Izguba vonja in okusa, motnje koncentracije, utrujenost, težave s pljuči, srcem se v nekaterih primerih pojavijo še dolgo po okužbi. Tako se lahko diagnostika postcovidnih simptomov v sistemu prepošiljanja k posameznim specialistom spremeni v nočno moro tako za sistem kot za bolnika, če ne bo zdravstvo zmožno vzpostaviti delovanja ekip okoli bolnika in bo namesto tega pošiljalo obolele od specialistov do specialistov. V Veliki Britaniji so že najavili vzpostavitev 40 rehabilitacijskih centrov, kjer bodo obravnavali te bolnike.
Učinkovita cepiva so resda začetek konca, a do dovoljšne precepljenosti je pot še zelo dolga, in ker je neznanka tudi dolgotrajnost zaščite, je konec toliko težje določiti. In za povrh sedaj vse kaže, da v primeru epidemije koronavirusa niti konec še ne pomeni nujno konca.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
