Zgodba italijanske študentke Sare Carlotto in njenega psa Cartierja dokazuje, da upanje resnično umre zadnje. Spomladi leta 2019 je Sara iz mesta Cittadella zadnjič videla svojega mešanca. Spominja se, da je stala pri oknu svoje sobe in slišala Cartierja, ki je neprestano lajal. Ko je stopila na vrt, psa ni bilo več, opazila je le bel kombi, ki se je hitro oddaljeval. Takoj je posumila na krajo, čeprav se je sprva tolažila z mislijo, da je pes morda le pobegnil.
V mesecih po izginotju Sara ni odnehala. Natisnila je na tisoče letakov, preiskala celotno okolico in spraševala sosede, a o njenem štirinožnem prijatelju ni bilo ne duha ne sluha. Sčasoma se je morala sprijazniti s kruto realnostjo. "Nisem želela novega psa. Delno sem še vedno upala, da se Cartier vrne, po drugi strani pa nisem želela ponovno iti skozi enako bolečino," so njene besede povzeli tuji mediji.
Nepričakovan klic in solze sreče
Preobrat se je zgodil pred nekaj dnevi, ko je Sara, ki zdaj študira v Milanu, prejela nepričakovan klic. Njena mama jo je poklicala v solzah in ji sporočila, da so psa našli. Sara ni mogla verjeti svojim ušesom, takoj je sedla na vlak in se odpravila domov. Cartierja je med redno akcijo našla lokalna policija v bližini romskega naselja v kraju Sandrigo. Tam so prebivalci že dlje časa prijavljali prisotnost potepuških psov. Policisti so v sodelovanju z veterinarsko službo oskrbeli več živali in med njimi prepoznali tudi Cartierja. Njegovo identiteto so potrdili s pomočjo mikročipa, ki je bil ključen za iskanje lastnikov.
Sarina mama je takoj odšla v zavetišče za živali v Vicenzi, Sara pa se ji je pridružila v večernih urah. Ko jo je Cartier zagledal, jo je kljub sedmim letom ločenosti takoj prepoznal. Utrujen, a presrečen pes je pritekel do nje in mahal z repom. Njuna vez očitno ni nikoli zbledela.
Cartier zdaj ponovno živi s Saro in je ne izpusti izpred oči. Vprašanja o tem, kje točno je pes preživel zadnjih sedem let, ostajajo nepojasnjena. Sara verjame, da so ga ugrabili, a se s tem ne obremenjuje več. Pomembno ji je le to, da so zanj očitno dobro skrbeli.
