Med petnajstimi občinami na koncu nacionalnega seznama cepljenih je kar trinajst spodnjepodravskih, pri čemer med vsemi ni občine, ki bi presegla 50-odstotno precepljenost proti covidu-19. Še največ, dobrih 46 odstotkov prebivalcev, se je za polno cepljenje na tem območju za zdaj odločilo v občini Središče ob Dravi. Niti 30-odstotne precepljenosti recimo še vedno niso dosegli v slovenskogoriški občini Juršinci. Z vprašanji o razlogih, zakaj tolikšno kolebanje, se ukvarjajo župani. Poskušali so nagovoriti k preventivnemu ravnanju, a jih občani kar ne slišijo, vsaj ne dovolj.
Najpogostejši preprost odgovor ljudi s širšega ptujsko-ormoškega podeželja, ki se ne odločijo za cepljenje, je, da živijo v odmaknjenih krajih. Govorijo o življenju v družinskih mehurčkih in le redkih stikih, ki bi lahko doprinesli k širjenju okužbe. Da je do cepilnih centrov (pre)daleč in še posebno starejši ne morejo do njih, je bilo slišati pred meseci. Ko so šle na teren mobilne cepilne ekipe, se je zdelo, da se je za cepljenje vendarle odločilo več ljudi, a najnovejši podatki o dvakrat cepljenih žal ne kažejo želenega učinka. Možnost cepljenja pred domačim pragom v Spodnjem Podravju ni odmevala, kot bi si želeli. Hkrati pa zanašanje na to, da se lahko v manjših krajih bolj izoliraš in morda celo obvaruješ, ne pomeni realnega obvarovanja pred okužbo.
Je mogoče nizko precepljenost pripisati dejstvu, da tod, razen nekaj izjem, tudi ni večjih tovarn, kjer bi se ljudje zaposlovali in bi bila zato možnost prenosa okužb večja? Da se počutijo varne, odgovarjajo občani, spomnijo tudi na množične dogodke, še vedno denimo tudi na pustni čas, ki je konec zime na prosto zvabil več ljudi, ki so se družili, resda z maskami, in povečanega števila okužb ni bilo zaznati. In da je bilo, odgovarjajo in se na varnost zanašajo necepljeni, takih dogodkov še več. To sicer ponazori, da je tudi spoštovanje varnostne razdalje, razkuževanje in nošenje mask za preprečitev širjenja koronavirusa pomembno.
V razmerah, ki se s povečanjem okužb spet zaostrujejo in nalagajo zdravstvenim delavcem dodatno delo - kar pomeni, da bodo sicer redne in načrtovane medicinske obravnave spet morali prestaviti na kasnejši čas -, je težko vlagati energijo v dokazovanje necepljenim, kako pomembno je, še posebno v zdravstvu, šolstvu in drugih javnih službah, ravnati čim bolj odgovorno. Izstopa ptujska bolnišnica, kjer se je delež cepljenih zdravnikov zdaj vendarle povečal, a glede na ostale bolnišnice ptujska še ostaja nekoliko pod povprečjem, spodbudno je tudi, da so cepljeni vsi zdravniki v Zdravstvenem domu Ptuj z izjemo enega.
Kje torej sploh iskati odgovor na siceršnjo nizko precepljenost v Spodnjem Podravju? Morda deloma tudi v prepričanju tukajšnjih ljudi, da o cepivu in njegovih učinkih premalo vemo in da v podeželsko življenje niti ni treba posegati s cepljenjem, ampak preprosto verjeti v zdravo kmečko pamet in razlago, da cepljeni varujejo pred okužbami tudi necepljene. Žal hitro širjenje okužb in polnjenje bolnišnic z obolelimi - tudi ptujska bo že prihodnji teden spet covidna - kaže, da to vseeno ni dovolj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
