Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Že leta opozarjamo, da gre za nacionalni program kulture," je na dve črki - en predlog, ki pa je ključnega pomena, saj nakazuje, da se kulturi nekaj podeljuje - opozoril predsednik društva pisateljev, Ivo Svetina. Konec avgusta je minister za kulturo Tone Peršak predstavil dokument o smeri razvoja kulturne krajine za naslednjih osem let, ki bo v javni razpravi do konca septembra. A je že včeraj, tik po kolegiju direktorjev slovenskih gledališč, Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana, poudaril, da se velja vprašati in poiskati odgovor, kako pripraviti boljši dokument, in ali bi bilo res kaj narobe, če se do 1. januarja ne bi sprejelo novega nacionalnega programa kulture.
V javnih kulturnih zavodih namreč opozarjajo, da predlagana različica odpira nove podlage za ustvarjanje napetosti med različnimi kulturnimi ustvarjalci. To pa bi bilo izrazito škodljivo, je prepričan direktor Lutkovnega gledališča. "Gre za zgrešeno razdvajanje med javnim in nevladnim sektorjem. Dokument ministrstva le povečuje tekmovalnost in ustvarja okolje, v katerem bomo žrli drug drugega. To ni primerno," pravi Uroš Korenčan.
Kultura je prostor sodelovanja
Na neprimeren poskus decentralizacije, ki hkrati uvaja zahteve po večji komercializaciji in le tržni naravnanosti kulturnega ustvarjanja, opozarjajo tudi v Zvezi kulturnih društev Slovenije. "Pomen ljubiteljske kulture se neprimerno zožuje. Predstavlja se jo le kot pripravljalnico za profesionalce ali za oblikovanje novih nevladnih kulturnih društev, kar je v celoti zgrešeno," je opozorila Mija Aleš. Medtem ko pozdravljajo, da dokument sistematično pripoznava zamejska kulturna društva, se hkrati bojijo, da se bodo z uresničevanjem trenutno predlaganega dokumenta le še povečale razlike med vzhodom in zahodom Slovenije.
V društvu Asociacija pravijo, da dokument identificira nekatere prave probleme - a ne ponuja ne pravih rešitev, manjkajo tudi jasni cilji in kazalniki. To je še posebno problematično, saj se že vrsto let na ministrstvu redno sestajajo delovne skupine, ki so ponudile tudi konkretne rešitve za boljšo ureditev področja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi. A teh rešitev v dokumentu ministrstva ni.
Ustvarjanje je prehajanje in ne ločevanje
Samozaposleni kulturni delavec Rok Vevar pravi, da je nepredstavljiva predlagana delitev med samozaposlenimi na avtorske in neavtorske poklice. "To kaže, da ministrstvo preprosto ne uspe razumeti, kako umetnost nastaja,“ je scenski umetnik pojasnil, kako nezamisljivo bi bilo, da bi eni - avtorski - umetniki, druge - neavtorske - umetnike, ki bi bili prepuščeni izključno trgu, kupovali in najemali. "Delitev med avtorskimi in neavtorskimi poklici med samozaposlenimi bi najbolj udarila že zdaj najšibkejše," se strinja tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut. "Umetnost, predvsem sodobna, temelji na sodelovanju, moderno umetniško ustvarjanje pa je praviloma kolektivno," opozarja kuratorica. "Znotraj kulture govorimo o prehajanju, ne o ločevanju. Tega ministrstvo kot da ne razume." Skeptični so tudi do načina, kako naj bi se vzpostavilo agencijo za umetnost in ukinilo kulturniško zbornico, medtem ko še naprej manjkajo resne raziskave in analize uresničevanja kulturnih politik.
"Javni interes je v tem dokumentu postal ideološka floskula, ki se veže na to, kaj naj bi javnost želela," je posvaril Ivo Svetina. Gre za neoliberalni koncept, ki ga je prejšnji teden na posvetu opisoval tudi strokovnjak za kulturne politike Robert Palmer. Opozoril je, da se politike ne oblikuje več na razmisleku, kaj kulturni ustvarjalci potrebujejo, ampak kaj občinstvo - potrošnik - želi.
