Ne znajo in nočejo držati skupaj

Recimo, da bodo v primeru nezmožnosti strank, da bi v doglednih rokih sestavile vladno koalicijo, jeseni res še enkrat državnozborske volitve.
Iz sedanjih raziskav javnega mnenja je videti, da bi "relativna zmagovalka" zadnjih volitev SDS svoj rezultat še izboljšala za približno četrtino, "relativne poraženke" pa svojih rezultatov ne bi (plus minus kak procent).
Recimo torej, da bi si SDS jeseni po zanjo najugodnejšem scenariju priborila devet sedežev več kot spomladi. In recimo, da bi tudi NSi in SNS izboljšali svoj rezultat za po en sedež. To bi torej pomenilo, da bi Janša, Tonin in Jelinčič lahko sestavili koalicijo s 33 + 8 + 5 = 46 glasovi. To bi bilo zelo na knap - bi pa bila koalicija. Mi pa v jok pa na drevo.
To je sicer samo hipoteza, ki pa ni čisto nemogoča. Res je, da so raziskave javnega mnenja - sploh te zgodnje - pregovorno nezanesljive. In res je, da taiste raziskave kažejo, da se SNS na ponovljenih volitvah sploh ne bi uvrstila v parlament. To je možno. Jelinčičeva stranka je presegla parlamentarni prag samo za las (0,17 odstotka) in ni izključeno, da ga prihodnjič ne bi. Seveda pa glede na vedno bolj zatohlo družbeno klimo ni razloga za domnevo, da bi SNS po nekaj mesecih dosegla slabši rezultat. Ker le zakaj bi se Jelinčič odpovedal ksenofobnemu kljusetu, na katerega je prejšnjikrat tako uspešno stavil? Lahko si obeta še kak glas več, če že ne poslanski sedež. Da lahko Jelinčič svoj rezultat še popravi, je možno ekstrapolirati iz še kar zanesljivega predvidevanja, da bi na ponovljenih volitvah tako zelo popravila svoj rezulat še SDS. (Ker za toliko pa se agencije spet ne motijo.)
In ali je mogoče pričakovati, da bi rezultat popravila NSi? Ali Tonin lahko unovči svojo državotvorno funkcijo predsednika DZ, na kateri se sicer še ni mogel izkazati? Kako bi se odzvali volivci na njihov principielni izstop iz pogajanj s Šarcem na eni strani in njihovo pragmatično pripravljenost, da so se pripravljeni pogovarjati tudi z SDS? Je to bilo všeč več tistim, ki junija niso volili NSi, kot ni bilo všeč tistim, ki so jih?
Kar zadeva tako imenovano levo sredino, bi na ponovljenih volitvah pomembno vlogo igralo več nasprotujočih si trendov. Ti jim lahko prinesejo ravno toliko glasov več, kot jim jih lahko odnesejo. Prvi trend je nadaljnja strankarska in posledično volilna fragmentacija levice. Po tem so znani in pri tem so trmasti. Ne znajo in nočejo držati skupaj, ker jim je več do narcizma majhnih razlik. Možno je domnevati, da so se iz junijskih volitev nekaj naučili. Pirovo večino, ki so jo domnevno dosegli in za katero si ponosno pripisujejo zasluge in zaupanje volivcev, si lahko zataknejo za klobuk. Zdaj jim je najbrž tudi jasno, da ekskluzivistična ad hoc zavezništva luzerjev in autsiderjev à la Erjavec-Janković ne vžgejo. V tem smislu je verjetno, da bi na ponovljenih volitvah nastopili bolj povezano in složno, če že ne enotno. K tej načelno nenačelni in formalno neformalni koaliciji bi morali pristopiti vsi ali nobeden.