Tek v zdravih mejah je dobrodejen,” pravi Maja Rebernik Vele, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru. Ampak kaj so zdrave meje? Kar nekaj zdravnikov denimo meni, da je 21-kilometrski polmaraton, “pametnejši” brat maratona, tista skrajna, še zdrava oblika teka za rekreativce.
”Zdravo je zmerno tekanje od pet do trideset kilometrov na teden,” pravi naša sogovornica. “Vse, kar je več, zelo obremeni telo. Seveda pa je veliko odvisno tudi od konstitucije telesa, ne le od motivacije,” dodaja. “Motivacija je potrebna, da tek zmoremo, konstitucija pa ima veliko vlogo pri tem, da tek lažje opravimo, da je manj poškodb, manj škode za zdravje. Močno, nabito telo z močnimi nogami ni za maraton, ker ga je težko nositi na dolge proge, to je tipično telo za sprint. Ni čudno, da so najboljši maratonci afriški tekači, ki imajo v povprečju veliko ožje in daljše kosti na nogah.”
Pomembno vlogo ima sestava skeletne mišičnine pri posamezniku, razloži Maja Rebernik Vele. Mišični snopi so sestavljeni iz mišičnih vlaken, belih in rdečih. Rdeča vlakna so odgovorna za dolgotrajnejšo aktivnost, bela so sicer hitrejša, močnejša, a so lahko aktivna le kratek čas. Gensko vnaprej določen maratonec bo imel večje število počasnih, rdečih vlaken, ki so vzdržljiva, sprinter bo zaradi večjega števila belih vlaken hitrejši, bolj eksploziven, a zato manj vzdržljiv.
