Pri osebni zdravnici sem pred tremi tedni dobila napotnico z oznako zelo hitro in poklicala na mariborsko urologijo, da se naročim," pripoveduje starejša Ptujčanka. "Tam so mi povedali, da programa še nimajo, in mi svetovali, naj pokličem svojo zdravnico in preverim, ali je moj primer lahko uvrščen pod nujno ali hitro. Nato so me že poklicali iz mariborske bolnišnice in mi prijazno svetovali, naj počakam, saj da bom vsa navodila v zvezi s pregledom prejela po pošti. No, zdaj je minil že lep čas in ne vem, kaj se je zgodilo z napotnico," izkušnje z napotnico z novo uveljavljeno oznako zelo hitro razlaga Ptujčanka, ki bo v teh dneh skušala ugotoviti, kaj se je zgodilo. Primer je daleč od osamljenega, saj se v treh tednih od uveljavitve novega pravilnika in po noveli zakona o pacientovih pravicah težave kar vrstijo. Svojo izkušnjo je izrazila tudi bralka, ki je opozorila, da so v pediatrični ambulanti kljub napotnici z oznako zelo hitro naročeni šele čez dva meseca in ne čez dva tedna, kot predvideva ta oznaka: "Niso mi podali odgovora, zakaj je datum tako pozen in kam se lahko alternativno obrnemo, ali na urgenco ali k osebnemu pediatru. Ne mislim, da so za to krive samo ambulante. Tisti, ki je potrdil novelo, bi moral podati načrt, kako se bo izvajala. Zdravniki specialisti menda ne stojijo v vrsti in čakajo na nove paciente!"
Maribor: Težave, ker ni prostih terminov
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor pravijo, da so predstojnike oddelkov in odgovorne pisno obvestili o uvedbi napotnice s stopnjo zelo hitro, novi zakon o pacientovih pravicah pa obravnavali tudi na zadnjem kolegiju predstojnikov. "Kljub temu imajo nekatere ambulante težave, ker so termini zasedeni več mesecev vnaprej in ni prostih terminov, kamor bi lahko vpisovali dodatne paciente s stopnjo nujnosti zelo hitro," sporočajo. Prepričani so sicer, da se bo do neke mere uredilo v ambulantah, ki še niso zasedene, da pa lahko traja tudi več mesecev ali celo do leta, odvisno od čakalnih dob oddelka. Po mnenju vodstva UKC Maribor bi bilo težav manj, če bi zakon predvidel prehodno obdobje, na primer šest mesecev, v katerem bi bilo treba vpeljati dodatno stopnjo nujnosti.
Težav bi bilo manj, če bi zakon predvidel prehodno obdobje
Slovenj Gradec: Raste že število napotnic z oznako hitro
Zdravnica iz ravenskega zdravstvenega doma Zdenka Koželj Rekanović pravi, da napotnice s stopnjo zelo hitro še ni napisala, ker ne verjame, da lahko v bolnišnici pacienta obravnavajo v zakonsko predpisanih 14 dneh. "Polno imajo že pod stopnjami nujnosti nujno, hitro in redno. Potem bi morali uveljaviti novo čakalno listo za napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro."
Da ima zdravnica prav, s pojasnili pritrjujejo v regijski bolnišnici. "V sistemu se zatika. Pripravljamo dolgoročne spremembe, ki bodo omogočale preglede bolnikov z napotnicami z oznako zelo hitro. Več prostora si bomo pustili za prve in za kontrolne preglede ter po potrebi na ta mesta naročali bolnike z napotnico zelo hitro," pojasni dr. Jana Makuc, v. d. strokovnega direktorja slovenjgraške splošne bolnišnice. Tudi Makučeva ocenjuje, da je glavna težava, ker ni prehodnega obdobja za polno uveljavitev zakona: "Čakalne vrste se vnaprej ne smejo rezervirati, dodatnih terminov pa ob kadrovskem deficitu praktično na vseh področjih nismo zmožni zagotoviti. Preglede s to stopnjo nujnosti za zdaj zagotavlja le pediatrija, in še to v omejenem obsegu, na drugih oddelkih to še ni možno." Težave so tako na vseh oddelkih, kjer so čakalne vrste, še posebno izstopajo ambulante, kjer so bolniki že sedaj naročeni tudi za leto vnaprej (urologija, revmatologija). Za področje urologije so tudi prejeli največ napotnic s to stopnjo nujnosti. Poleg tega se ne zmanjšuje število pacientov, napotenih v urgentne centre, čeprav je bil to eden od namenov novele zakona. "Še vedno je precej neustreznih napotitev v urgentni center zaradi težnje po hitrejši obravnavi. Napotnice z oznako redno se zelo redke, raste pa število 'hitrih' in 'zelo hitro'. Dejstvo je, da strokovne podlage, na katerih se bolnike razvrsti, niso izdelane in se osebni zdravnik lahko odloča povsem po lastni presoji. Glede na to se mi zdi smiselna opcija, da lahko specialist oceni, ali je napotitev ustrezna ali ni. Upam le, da bodo imele ugotovitve o ustreznosti napotitev tudi posledice," pravi Makučeva.
Še ena od nepremišljenih potez
Andrej Levanič, direktor Splošne bolnišnice Ptuj: "Posodobili smo sistem, kot nam je bilo naročeno, a prav vsem obravnave v predpisanem roku 14 dni niti z napotnico z oznako zelo hitro ne bomo mogli zagotoviti. Čeprav nam to uspeva na pediatriji ali ginekologiji, se težave že kažejo na internistiki. Gre za še eno od prenagljenih in nepremišljenih rešitev, ki ni vsebinsko dorečena in bo zato povzročala mnoge težave. Razmere skušamo obvladati, a bomo komu tudi primorani povedati, da v predpisanem roku ne bo mogel biti pregledan pri nas, in ga bomo napotili drugam. Škoda, da se podajamo v reforme, pri tem pa pozabljamo, da moramo za njihovo izvedbo zagotoviti tudi ustrezne delovne pogoje, torej več ambulant, s tem pa tudi več strokovnega kadra, predvsem zdravnikov."
Celje: Reševanje z dodatnimi pregledi
V Splošni bolnišnici Celje se pri uvrščanju pacientov s stopnjo nujnosti zelo hitro srečujejo s podobnimi problemi. Uvrščanje pacientov z novo stopnjo nujnosti pomeni novo prerazporejanje pacientov po čakalnih seznamih. Število tovrstnih napotnic se namreč zelo povečuje. "Ker so urniki za februar že pripravljeni, bomo do marca obravnavo pacientov, ki bodo prišli z napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro, reševali z dodatnimi pregledi. Če pacientu ne bomo mogli opraviti pregleda v zakonsko predpisanem roku, ga bomo s tem seznanili in ga napotili v drug zdravstveni zavod s krajšo čakalno dobo," pojasnjujejo. Se pa ob tem hkrati bojijo, da bo prihajalo do zlorabe nove stopnje nujnosti, saj ne v zakonu ne v podzakonskem izvedbenem aktu ni opredeljenih diagnoz, ki bi sodile v to kategorijo.
Težav bi bilo manj, če bi zakon predvidel prehodno obdobje
Murska Sobota: Niti v treh mesecih ne morejo sprejeti vseh
Tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota so nove napotnice povzročile nevšečnosti. Najprej zato, ker vsem izvajalcem ni uspelo posodobiti informacijskih sistemov, predvsem pa so težave, kako paciente uvrstiti na že prepolne čakalne sezname in kako v 14 dneh zagotoviti obravnavo, je povedala Darija Števančec, koordinatorka za čakalne knjige. S problemom, da v predpisanem roku nimajo prostega termina, se soočajo pri malodane vseh specialističnih ambulantah s čakalnimi seznami. Že zdaj so na primer za pregled pri ortopedu z napotnico z oznako hitro zapolnjeni vsi termini do junija, prav tako so za štiri mesece vnaprej zasedene vse specialistične ambulante na internem oddelku. "V bolnišnici ne moremo pravočasno sprejeti niti bolnikov, ki imajo napotnico z oznako hitro, za katere velja trimesečni rok, kaj šele, da bi jim našli termin v 14 dneh."
Kljub temu do zdaj pacientov z napotnicami s stopnjo zelo hitro niso zavračali v nobeni specialistični ambulanti, jih pa triažirajo, kar pomeni, da posamezni specialisti pregledajo napotnice in priloženo zdravniško dokumentacijo ter po potrebi spremenijo stopnjo nujnosti. Za tiste, ki se jim stopnja nujnosti ne spremeni, določijo dodatni termin v roku 14 dni. "Pokazalo se je, da je napotnic z oznako zelo hitro iz dneva v dan več. Med njimi so tudi neupravičene, tudi take, kjer je šlo za pregled za dioptrijo očal ali podobno. Uveljavitev nove stopnje nujnosti pomeni, da bomo med prostimi mesti za prve preglede morali zagotoviti še dodatna prosta mesta," še opozarja Števančečeva. To bo prineslo daljšanje že tako dolgih čakalnih dob. Dnevno prejmejo okoli 600 osebnih in telefonskih naročil za preglede, če prištejejo še notranja naročanja na nadaljnje posege ali kontrolne preglede, jih je kar okoli tisoč na dan.
Ministrstvo: Časa za pripravo je bilo dovolj
Na ministrstvu za zdravje pa po drugi strani poudarjajo, da so imeli izvajalci na voljo tri mesece, da se pripravijo na uporabo zakona, in da so sodelovali v javni razpravi. O novostih so bili obveščeni, način dodeljevanja terminov in delež, namenjen posameznim stopnjam nujnosti, pa sta stvar organizacije posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, poudarjajo na ministrstvu. Opozarjajo, da izvajalci bolnikov ne glede na njihovo stopnjo nujnosti ne smejo zavračati. Bolnika sicer lahko obvestijo, da trenutno ne morejo zagotavljati izvedbe storitve v okviru dopustne čakalne dobe, in ga seznanijo z možnostjo drugje. Če bolnik kljub temu želi opraviti storitev, ga morajo uvrstiti na čakalni seznam. Kritični odzivi pa so sicer tudi zaradi možnih denarnih kazni zdravnikov na primarni ravni, če bodo bolnika neupravičeno napotili na specialistični pregled. Na ministrstvu želijo tudi na ta način zmanjšati neustrezne napotitve na sekundarno raven in tako omogočiti hitrejši dostop do preiskav tistim, ki jih nujno potrebujejo. V zdravniški zbornici in sindikatu družinskih zdravnikov pa so že ocenili, da je ukrep nezakonit, v prvi vrsti pa škodljiv za bolnike.
