
Sunita Williams, ameriška astronavtka indijskega rodu, ki ima sorodnike tudi v Sloveniji, ter astronavt Butch Wilmore sta lani pripotovala na ISS v Boeingovem plovilu Starliner, a se je ta pokvaril in sta ostala tam vse do včeraj, ko sta se končno vrnila na Zemljo.
Ker na ISS-ju veljajo pogoji mikrogravitacije, bodo ti zagotovo na njunih telesih pustili posledice. Williams je v pogovoru z učenci srednje šole Needham, še preden se je vrnila na Zemljo, priznala, da po 230 dneh bivanja v vesolju težko opravlja vsakodnevna opravila. "Tu sem dovolj dolgo, da se skušam spomniti, kako je hoditi. Nisem hodila. Nisem sedela, nisem ležala," je učencem povedala prek videopovezave.
To pa ni niso bile edine težave, s katerimi sta se soočala med bivanjem na ISS. Zaradi daljšega bivanja v vesolju so astronavti tudi izpostavljeni kozmičnemu sevanju. ISS je sicer delno zaščitena z Zemljino magnetosfero, a so tveganja za astronavte vseeno večja.
Zdravnica Rihana Bokhari z medicinske fakultete Baylor je še septembra lani povedala, da bi se lahko pri Wilmoru in Williams povečalo tveganje za razvoj raka. V šestih mesecih astronavti na ISS namreč absorbirajo med 80 in 160 milisievertov sevanja, kar je precej več kot ljudje na Zemlji, ki v enem letu absorbiramo 2 milisieverta.

Ameriška vesoljska agencija Nasa ocenjuje, da človek 1 milisievert sevanja prejme s trikratnim rentgenskim slikanjem prsnega koša.
Izguba kostne mase
Med študijo leta 2022 so znanstveniki skenirali zapestja in gležnje 17 astronavtov pred in po bivanju na mednarodni vesoljski postaji. Gostoto kosti, ki so jo izgubili med bivanjem v vesolju, bi na Zemlji izgubili v več desetletjih, so odkrili. Raziskava je tudi pokazala, da vesoljski polet vpliva na strukturo samih kosti.