Sedemindvajset slikarjev in kiparjev je v avli pred dvorano državnega sveta v Ljubljani postavilo na ogled svoja dela. "S to razstavo slovenski, avstrijski in hrvaški umetniki prosimo Muro, naj še naprej teče, skrivnostna in tiha, narasla in divja in naj prinaša življenje in sanje in naj odnaša vse, kar ni dobro. Prosimo vse, ki se zavedajo pomena reke, da z njo ravnajo skrajno skrbno in ozaveščeno, da jo bomo ohranili za prihodnje rodove v vsej prvobitnosti," je rekla Tatjana Mijatović, koordinatorica razstave in tudi razstavljavka.
"S prošnjo opozarjamo na skrajno perečo problematiko nesmiselnega izčrpavanja reke. Kraljica biološke raznolikosti je že od nekdaj navdih številnim umetnikom. Naj ne bodo zapisane besede, ponarodele pesmi in likovna dela, v katerih so se ji številni umetniki poklonili, samo zgodovinski zapisi. Naj nam bo svobodna reka muza tudi v prihodnje. Umetniki se oglašamo za Muro in v imenu nje." S slikami, kipi in fotografijami, v katerih je tematika ohranjanje narave, so likovniki izkazali družbeno angažiranost in šli politikom povedat, da nočejo ostati glas vpijočega v puščavi. Reka bogati življenje ob njej na veliko načinov. "Mura je naravno bogastvo za življenje prihodnjih rodov," ponovi Mijatovićeva in spomni, da s tem, ko škodimo naravi, škodimo sebi.
"Prosimo, naj še naprej teče"
Umetniki brez slepomišenja
Združili so se akademski slikarji in kiparji, likovni pedagogi in ljubiteljski likovniki. "Med nami so trdne ustvarjalne in prijateljske vezi. Sodelujemo na likovnih kolonijah, razstavah in drugih dogodkih," pove Tatjana Mijatović. Razstavljajo Duško Ambramušić, Igor Banfi, Ivo Borko, Bogdan Čobal, Jože Denko, Matjaž Duh, Erna Ferjanič, Stanka Golob, Jerneja Hercog, Rado Jerič, Robert Jurak, Zlatko Kraljić, Ely Magos, Albert Mesner, Ignac Meden, Tatjana Mijatović, Leopold Methans, Helga Maria Niederl, Brane Murko, Niko Ribič, Vinko Prislan, Brane Širca, Viktor Šest, Mojca Vilar, Dana Štrucelj, Eva Žula in Izidor Zadravec.
Likovni kritik Mario Berdič je povzel, da je večina razstavljavcev tematiko uničevanja navezala na simboliko krvavitve, žrtev, ali na idilično pokrajino, devištvo, ki ji grozi uničenje v imenu gospodarskega in tehnološkega napredka. Ribje glave na sliki Tatjane Mijatović so srhljivo podobne človeškim. Ely Magos je upodobil koncentracijska taborišča, Jerneja Herzog opozori na demone, ki so se pojavili ob reki, Jože Denko je narisal zadnjo večerjo ob Muri, Rado Jerič sporoča Memento mori, zavedajmo se smrti. Bogdan Čobal je z delom Ogrožena idila upodobil mlin na Muri, ki ga iz zraka kot grozeči zmaji nadletavajo daljnovodi. Matjaž Duh z delom Zavestne ovire naključnega predstavlja rešetke, ovire nad enovito pokrajino. Albert Mesner je narisal krvavečo, razpokano zemljo, ki jo zaman poskušajo zakrpati s kirurškimi šivi. Igor Banfi je upodobil človeka ob katranskem jezeru brez življenja. Kipar in performator Robert Jurak je upodobil ribo škarjarico, agresivno vrsto ribe, ki ima rep v obliki puškine cevi in široko odprta grozeča usta.
Vodna nimfa in kačji pastir
Leopold Methans je skoval razpadajočo zemeljsko oblo, v katero je zaboden zarjavel nož kot znamenje človeške zahrbtnosti in izdaje. Eva Žula je narisala, kako je, ko prestopiš mejo. Brane Širca z žično skulpturo kačjega pastirja, ki počiva na širokolistnem rogozu kot simbol neokrnjene narave, opozarja, da se ravnovesje v naravi lahko hitro poruši. Dana Štrucelj z delom Močvirje greha simbolizira krvavitev nekoč neomadeževane reke. Zlatko Kraljić s sliko Tam pri Muri simbolično izpove krvavitev narave. Stanka Golob je s peskom z nabrežja Mure upodobila izsušeno strugo reke Mure, uničenje, ki ji grozi.
Ob slikah, ki opozarjajo na škodljive posledice civilizacije, ki vsiljuje nazadovanje in ne napredek, so na razstavi tudi upodobitve življenja in idile ob reki. Viktor Šest je poklonil reki Muri sliko Svatba. Brane Murko je reko prikazal kot vodno nimfo, Niko Ribič je narisal konja, ki sta simbol moči. Mura Vinka Prislana vzbuja spokojno, sanjsko razpoloženje brezmejne ravnine. Helga Marija Niederl s sliko Brezmejno simbolizira neskončnost in celovitost narave, katere neločljivi del je človek, ki pa jo vztrajno uničuje in s tem spodkopava lastne korenine. Fotograf Ivo Borko predstavlja Upanje in slika optimistično ekološko prihodnost naše domovine. Razstavlja tudi Ignac Meden, ki je bil aktivistično bitko za ohranitev reke Mure že v osemdesetih letih. Takrat jim jo je uspelo odbraniti.
Razstava bo v Ljubljani na ogled do 5. aprila, potem se bo selila v avstrijsko Radgono in od tam v Čakovec.
