Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Klara Drofenik, dijakinja I. gimnazije v Celju, še zdaleč ni neznano ime. Je ena tistih, ki se vedno pojavljajo na seznamih najbolj uspešnih dijakov na matematičnih in podobnih tekmovanjih. Pred kratkim pa smo debelo gledali, ko se je njeno ime znašlo tudi med tistimi, ki so ob nedavnem obisku predstavnikov celjskih srednjih šol v ruskem prijateljskem mestu skočili najdlje. Če k temu dodamo stereotipno gledanje na matematike (pridni, mirni in povsem predani reševanju matematičnih nalog), se v to matematično operacijo prikrade kar preveč neznank. "Morda so nekateri matematiki res takšni, bolj resni in usmerjeni v matematiko, a pri meni nikoli ni bilo tako," z nalezljivim prešernim nasmehom na obrazu pove Klara in obenem pojasni svoj rekordni skok v daljino. "V Rusiji sem z mesta skočila 225 metrov, kar mi v Celju še nikoli ni uspelo. A tam sem pred skokom igrala košarko in sem bila očitno dobro segreta," logično pojasni.
Več kisika plus za možgane
Sledilo je vljudno vprašanje, kaj pa v svojem prostem času še počne, vsul pa se je sila dolg odgovor. "Včasih sem trenirala atletiko in šest let odbojko. Poučujem šah na osnovni šoli, od letos sem tudi tabornica (starša me prej nista pustila, ker sem imela že toliko obveznosti). Drugače sem že deset let gasilka, bila sem tudi planinka. Aja, pa tudi plavanje sem en čas trenirala in judo ..." Enostavneje bi jo bilo vprašati, česa še ni počela. Vseeno pa nekateri odgovori res zelo presenetijo. Šah še razumemo. Ta gre z roko v roki z logiko, tudi matematiko. Kaj pa šport? Najbrž tudi, saj več kisika v telo zagotovo pomeni plus za delovanje možganov. Ampak od kod se je vzelo gasilstvo? "Gasilski dom je ob poti do mojega doma, zato sem že od malega opazovala, kaj tam počno. Menda sem enkrat očetu dejala, da bi to rada poskusila, pa je šel vprašat, če se jim lahko pridružim. Spomnim se, da sem prvič k njim prišla ravno na pust, ko so bili vsi, razen mene, našemljeni. Še spotaknila sem se ob enem kostumu ... A me prvi bolj slabi vtis ni odvrnil od tega."
Zgovorna dijakinja, kljub temu da niza petke v redovalnico, še vedno redno najde čas za rekreacijo. Vsaj enkrat do dvakrat tedensko gre na treninge atletike, redno hodi tudi na odbojko, a ne več kot tekmovalka, temveč kot rekreativka. "Tu se zelo sprostim, saj se ob tem veliko nasmejemo. Pa tudi tek me sprošča."
Po pouku je reševala dodatne naloge
Kaj pa kavč in televizija? "Nikoli nisem padla v kakšne nadaljevanke, ki so jih gledali vrstniki." Ob naštevanju njenih športnih in prostovoljnih aktivnosti se človek vpraša, kdaj najde čas za učenje. Kdaj rešuje matematične naloge? "Že v osnovni šoli sem dobila dobro podlago, sploh pri matematiki. Bila sem ena redkih, ki so po pouku ostajali zato, da so v okviru dodatnega pouka reševali matematične naloge. Bolj ko smo se bližali devetemu razredu, manj nas je bilo takšnih. In to se pozna," meni.
Kaj je še presenetljivega pri Klari? Da je tudi za študij izbrala matematiko, s pridihom informatike oziroma računalništva sicer, ne preseneča. Šokira pa, ko pove, da se je za matematiko na maturi vendarle morala malo pripravljati. "Na olimpijadah rešujemo drugačne naloge, princip reševanja je drugačen," doda netipična matematičarka. Za razliko od svoje mame, tudi matematičarke, pa že sedaj jasno pove, da ne bi rada postala profesorica matematike. "Učila ne bi. Programirala sicer še tudi nisem, a se mi zdi, da bi to lahko bilo zame. Saj pri tem tudi potrebuješ matematiko in logiko," logično zaključi.
