Na okrogli mizi na Fakulteti Doba, ki jo je vodil dekan dr. Rasto Ovin, so se udeleženci spraševali, ali smo za mednarodno blagovno znamko Slovenija naredili dovolj, in postregli s konkretnimi primeri. Nuša Pavlinjek, solastnica in direktorica podjetja Roto iz Murske Sobote, ki izvaža 80 odstotkov proizvodnje v 51 držav sveta, med njimi rezervoarje za gorivo japonski Hondi, sode za vino v Kanado in jadrnice v Združene države Amerike, je dejala, da partnerjem najprej pove, da prihaja iz Evrope. Starejši generaciji nad 50 let pove še, da je nekoč živela v Jugoslaviji, ko trži kajake, pa jim omeni smaragdno Sočo in tako ponazori, da prihaja iz Slovenije. "Za večjo prepoznavnost bi potrebovali univerzalno redečo nit, kot imajo Švicarji ure, Italijani čevlje in Francozi konjak."
"Največji dosežek je, da je v desetih letih nismo sesuli"
Andrej Drapal, svetovalec v podjetju Consensus, ki je pred desetimi leti zasnoval identitetni sistem Slovenije, ki je najbolj prepoznaven po zeleni barvi in sloganu I feel Slovenia, meni, da se je ta blagovna znamka prijela v turizmu in da je največji dosežek, da je v desetih letih obstoja nismo sesuli, čeprav so jo mnogi sesuvali.
Pomembno je, kako nas vidijo drugi, in ne, kaj si o sebi mislimo sami
Ključ do prepoznavnosti so inovacije in dizajn
Peter Gabrijelčič je naštel domače gospodarske paradne konje od Pipistrela, Akrapoviča, Elana in Rika, ki sta jim skupna inoviranje in dober dizajn. "Ta kombinacija je ključ do uspeha, saj jo razumejo povsod po svetu ne glede na jezikovne bariere," je dejal Gabrijelčič in dodal, da so Finci pred leti svoj dizajn posvojili in ga predstavljali po svetovnih razstaviščih in galerijah ter si prislužili sloves sodobnega dizajna za večno. Predlagal je še, da bi Slovenija oblikovala podobno razstavo svojih dosežkov, ki bi krožila po svetu in tako oblikovala dodatno zaupanje v blagovno znamko Slovenija. Spomnil je tudi na legendarno akcijo Slovenija, moja dežela, ko smo bili Slovenci, ob ogledu televizijskih oglasov in obcestnih plakatov, vzhičeni nad deželo, a tega nismo prelili v vse pore našega življenja, saj sicer z urbanističnega zornega kota ne bi zgradili sračjih gnezd, ampak urejena naselja in okolje.
Dr. Boris Cizelj pa meni, da nam še vedno manjka samozavesti in da smo premalo kritični. Priznal je, da se tudi sam znajde v zagati, ko ga v tujini povprašajo, v čem smo Slovenci dobri oziroma najboljši. Švicarji na primer zaupajo svoji državi in se identificirajo z njo, je dejal in navedel primer, ko je letel s švicarskim letalskim prevoznikom in zaradi zamude trepetal, ali bo ujel letalo za Ljubljano v Zürichu. "Pomirite se," mi je dejala sopotnica, "Švicarji bodo poskrbeli, da boste ujeli svoje letalo." In tako je naredila name še boljši vtis o svoji deželi.
Zamenjava zastave utopija
Nuša Pavlinjek iz podjetja Roto je zaradi tega, ker jo na poteh v tujini velikokrat zamenjajo s Slovakinjo, predlagala, da bi se lahko v zeleno barvo, ki sledi sloganu I feel Slovenia in oblačilom športnih reprezentantov, prebarvala tudi slovenska zastava. Andrej Drapal je odgovoril, da je to kompleksno nacionalno vprašanje, ki najverjetneje nima možnosti za realizacijo: "Čeprav nikoli ni prepozno, bi bilo to težko izpeljati." Peter Gabrijelčič pa je dodal, da predstavlja zastava grafični simbol, a barv s sedanje zastave Slovenci ne moremo tako grafično in simbolno aplicirati, kot jo lahko Hrvati, Švicarji, Rusi ali Američani.
