Verovnik Sanja
Vendar nazdravljanje navadno pospremimo s preprostim na zdravje, v tujih jezikih se uporablja pomensko enak izraz - santé, salud, salute, sanatate, cheers ... Še posebej radi nazdravljajo Rusi, kjer brez zdravice, ki ji pravijo tost, preprosto ne gre. Nazdravimo lahko tudi s konjakom ali likerjem ob koncu obeda, a prav tako načeloma brez trkanja.
Videz, vonj in okus
O pravilni degustaciji vin, smo povprašali Denisa Protnerja iz Vinogradništva in vinarstva Protner, ki pove, da pri vinski pokušini v grobem ocenjujemo tri glavne značilnosti žlahtne kapljice: videz, vonj in okus. "Kozarec najprej nagnemo nežno navzdol, si vino dobro ogledamo in mu poskusimo pripisati določen odtenek barve. Lahko je na primer rubinaste, vijolične, rjave, opečnate, slamnate, zlate ali celo jantarne barve. Barvo je lažje določiti, ko držimo kozarec pred enobarvnim ozadjem, hkrati pa tako lažje presodimo tudi bistrost oziroma motnost vina. Kozarec nežno zavrtimo in opazujemo odtis vina na kozarcu. Dlje kot se ta ohrani, bolj sladko je vino oziroma večjo ima vsebnost alkohola. Če vrtenja kozarca še niste vešči, ga lahko nežno zavrtite kar na mizi."
Na začetku ali koncu
Ob slovesnih uradnih obedih se ponavadi nazdravi s penečim se vinom, ob drugih priložnostih pa tudi z mirnim vinom. Zdravica je takoj na začetku obeda ali po glavni jedi. Za slavnostno mizo vina ni dovoljeno mešati z drugimi pijačami.
Odpiranje steklenic
In kako z vinom postrežemo gostom? Denis Protner svetuje, da pri odpiranju "mirnega" vina, kadar imamo navojni zamašek, tega preprosto odvrtimo, če imamo plutovinastega, pa najprej odstranimo folijo, pri tem ni pomembno, ali folijo prerežemo nad ali pod ustjem, vendar po tradiciji bi naj pod, sicer pa ima danes večina takšnih folij tudi jeziček za odprtje, da ni potrebno rezati. "Nato vstavimo odpirač in zavrtimo vijak, dokler ni približno 95 odstotkov pogreznjen. Zamašek izvlečemo počasi, da ga ne zlomimo. Standardna mera za enoto vina je približno 150 do 180 ml vina. Pri rdečih vinih poznamo tudi dekantiranje ali zračenje vina za intenziviranje okusa. Ta postopek dovaja kisik v vino. Ta preprosti korak oksidira neprijetne skupke arom v manj zaznavne vonjave. Prav tako zmanjša koncentracijo določenih kislin in taninov, kar okus vina pogladi. Prezračujemo lahko vsa rdeča vina, čeprav je to bolj primerno za vina, ki so starana vsaj tri leta in več, prav tako pri vinih ki so bolj koncentrirana in krepkejša. Po zračenju počakamo 15 do 30 minut pred zaužitjem. Prezračeno vino ne zdrži dolgo, zato ga je potrebno prezračiti tolikor, kolikor se ga namerava popiti."
Eks ne velja
Ko nazdravimo, nam ni treba spiti vsega vina, ki je v kozarcu, pitje do dna ali celo spodbujanje z eks velja ni dopustno. Še posebej nespodobno je, če nagnemo glavo nazaj in nato iz močno nagnjenega kozarca poskušamo spiti še zadnjo kapljico vina. Prav tako vina ali druge pijače ne pokušamo z žličko. Pijemo po malem, z manjšimi požirki, še zlasti ko pijemo mirna vina. Peneča se vina pijemo v nekoliko večjih, a še vedno dovolj majhnih požirkih, da v ustih začutimo sproščanje mehurčkov.
S kozarci trkamo nalahno
Po pravilu ob nazdravljanju ne trkamo s kozarci. Vendar pa lahko to pravilo sem ter tja tudi zavestno prekršimo, ne da bi zato delovali neotesano. Seveda tega ne bomo storili ob uradnem sprejemu, kjer so pravila vedenja strogo določena. A v prijateljski družbi ali z najožjimi družinskimi partnerji ob veselem zvenu kozarcev, ko dvignemo čaše in si nazdravimo, zamižijo tudi najstrožji zagovorniki vinskega bontona. Ni nedopustno z dobrim prijateljem trčiti s kozarcem, nedopustno je pravil in bontona ne poznati. Kadar trčimo s kozarcem, to storimo nalahno, ne tako, da vino skoraj pljuskne čez rob, steklo na kozarcu pa poči. Trkanje izvira iz prepričanja, da to odžene zle duhove, in je kljub drugačnemu veljavnemu pravilu še vedno priljubljena navada. Vsekakor se ravnamo po tistem, ki nam nazdravi; če dvigne kozarec v našo smer, storimo enako, prav tako pa, če želi z nami trčiti.
Kako in kje hranimo vino?
Idealna temeratura hranjenja vina je 13 do 16 stopinj Celzija stopinj pri vlažnosti nekje 75 odstotkov, pojasni Denis Protner: "Zato je primeren prostor za daljše shranjevanje vina klet ali prostor, kjer se da regulirati pogoje, bodisi vinski hladilnik.Vina se starajo štirikrat hitreje, če jih hranimo v shrambi ali omari. Za steklenice, ki so hranjene v spremenljivih temeraturnih pogojih, je tudi večja verjetnost, da bodo razvile vinske napake." Protner opozori, da se vina hitro poslabšajo, če jih izpostavimo kisiku ali domači sobni temperaturi. "Zato že odprta vina shranjujmo v hladilniku pri 10 do 13 stopinjah. Če ni navoljo vinski hladilnik, shranimo odprto vino v navadnem hladilniku. Iz hladilnika ga vzamemo približno uro, preden z njim postrežemo. Četudi steklenico ponovno zamašimo, smo sicer preprečili vdor kisika, ampak nismo izločili kisika, ki je v notranjosti. Tukaj nam lahko pomagajo pripomočki kot so vakumske črpalke ali plinski ohranjevalec, ki ohranjajo vina dalj časa sveža."
Držimo ga za pecelj
Nazdravimo vedno z vinom v steklenem kozarcu s pecljem. Lahko je to peneče se ali mirno vino. Na različnih sprejemih se navadno nazdravi s penino, ki je primerno vino za aperitiv. Kozarec vedno držimo za pecelj, ob zdravici pa mora biti poln. Osebo, ki ji nazdravljamo, zmeraj gledamo v oči. Kozarec držimo v višini prsi in ga ne dvigujemo pred obraz ali celo nad glavo. Nazdravimo s simbolnim rahlim dvigom kozarca v smeri osebe, ki ji nazdravljamo. Zdravica se pove stoje. Tudi če ne pijemo vina ali alkoholnih pijač, nazdravimo s kozarcem vina, ne pa morda s kozarcem vode ali sadnega soka. Nič narobe ni, če vina nato ne popijemo, s tem damo natakarju ali gostitelju vedeti, da vina ne pijemo. Če nam želi natakar ali gostitelj vino dotočiti, pa tega nočemo, to nakažemo tako, da z roko pokrijemo kozarec, ne da bi se ga dotaknili.
Zdravica naj bo stoje
Zdravica je nagovor gostitelja ali drugega navzočega, je del slovesnega dogodka, s katerim izkažemo čast gostitelju, slavljencu ali dogodku pa tudi vsem navzočim. Seveda ni treba, da je zdravica tako dolga kakor naša Zdravljica, nasprotno, zdravica mora biti kratka, ne pa dolgovezen govor ali govoričenje. Lahko je dolga nekaj stavkov, morda tudi kakšnega več, odvisno od priložnosti, vedno pa mora biti povedana prijetno in razumljivo. Lahko je to kratek pozdravni nagovor, v katerem se gostitelj zahvali gostom za navzočnost ali obisk, lahko je voščilo.
Ponavadi se v uradni zdravici omeni tudi namen obiska ali druženja, sledi pa ji zdravica glavnega gosta, ki ne sme biti daljša od gostiteljeve. Med zdravico govornik stoji, ob nazdravljanju je primerno, da vstanejo tudi drugi. Če je omizje večje, nazdravimo z dvema gostoma levo in desno od nas, ne pa z vsemi. Združevanje kozarcev v rožico ter glasno trkanje in vpitje niso primerni. To je dopustno le v sproščenem veseljaškem ozračju domače zabave, nikakor pa ne v lokalu, četudi smo tam zasebno.
