Beli mrtvi koprivi (Lamium album L.) po domače rečemo koprivica, bela pivka, vince sladko, prisadnica, žibert, žibrat. Je trajna zelika, ki v višino zraste od 15 do 30 centimetrov, zanjo so značilna razrasla in dlakava stebla. Tudi pecljati listi so na obeh straneh dlakavi, ploskev je narezljana. Znotraj ima bel venec, ki ga sestavljajo navzgor obrnjene dlačice. Cvetove oprašujejo čmrlji, ker le oni pridejo do venčnih cevk. Sprva je brez vonja, neprijeten vonj dobi kasneje.
Cveti od maja do avgusta. Raste po vsej Sloveniji, ob potokih, na travnikih, ob poteh, grobljah, velikokrat raste blizu človeških bivališč, zlasti ob hlevih. Zel nabiramo aprila, maja, julija in avgusta. Bela mrtva kopriva je zelo zdravilna, saj čisti kri, ureja delovanje znojnic in ledvic. Pomaga pri ženskih boleznih, predvsem pri belem toku, pri boleznih sečil, slabokrvnosti. Zdravi slabo prebavo, srčno vodenico, topi sečne kamne, pomanjša povečano vranico. Odpravlja nespečnost, živčno preutrujenost, pomaga pri oteklinah, opeklinah, gnojnih tvorih in težavah s hemoroidi.
Njene učinkovine so čreslovine, eterična olja, sluzi, sladkor, glikozidi, saponini, histamin, vitamin C, provitamin A, kalijeve soli. Uporabna je v čaju, juhah in prikuhah. Za preprost koprivin čaj potrebujemo čajno žličko posušene zeli, ki jo prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut, nato precedimo. Neoslajen čaj pijemo po požirkih vsaj do dva litra na dan, pomaga pri boleznih sečil in povečani vranici. Lahko pa dve čajni žlički posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, namakamo pet minut in precedimo. Osladimo z medom in popijemo tri skodelice na dan.
