(MNENJE) Razkorak vse večji, starost avtomobilov prav tako

Prihaja čas za pogled nazaj, presojo, kaj je bilo dobro ali slabo, pa seveda tudi, kako naj bi bilo v prihodnje. Kakšnega izjemnega optimizma ni, čeprav je precej ironije v bolj ali manj znanem dejstvu, da je šlo večini avtomobilskih tovarn v letu, ki ga je skoraj konec, dobro, nekaterim celo imenitno. V fokusu vseh pa so električni baterijski avtomobili, tisti, ki predstavljajo bistvo okoljske strategije Evropske unije oziroma leto 2035, ko naj bi naredili dokončen križ čez bencin in dizel v novih avtomobilih. Ampak vse bolj postaja jasno, da utegne prav to občutno spremeniti avtomobilsko krajino v številnih državah članicah EU.

Če držijo podatki Acea, evropskega združenja izdelovalcev avtomobilov, je bila povprečna starost osebnih avtomobilov leta 2020 v EU 11,8 leta. Z najbolj "mladimi" avtomobili naj bi se vozili v Luksemburgu (povprečje 6,7 leta), tudi Avstrijci so po tej strani v vrhu (8,5 leta), v Nemčiji je bil povprečna starost 9,8 leta, v Franciji 10,3 leta, v Italiji 11,8 leta ipd. Na drugem koncu so – ni težko uganiti – srednje in vzhodnoevropske članice EU. V tem pogledu so na najslabšem v Litvi, kjer je bila povprečna starost osebnega avta kar 17 let, na Češkem 15,3 leta, na Hrvaškem 14,8 leta, Poljaki se vozijo v povprečju s 14,3 leta starimi avtomobili. V tej druščini smo "najboljši" v Sloveniji, kjer naj bi bila povprečna starost osebnega avtomobila natančno 12 let. Smo torej pod povprečjem EU, pa tik za drugimi oziroma razvitejšimi državami tega območja. Bi smel biti to razlog za upanje ali domnevo, da bomo kmalu ujeli evropski vlak v tem pogledu najrazvitejših? Skoraj gotovo ne.

Leta 1992 naj bi bila v Sloveniji povprečna starost osebnih avtomobilov (našteli so jih 606 tisoč) 6,8 leta. To pomeni, da so se v tridesetih letih postarali vsaj za še enkrat toliko. Ker je vse usmerjeno v električne baterijske avtomobile, ki pa so občutno dražji od bencinskih/dizelskih, je na dlani, da se bomo s slednjimi vozili čedalje dlje – vsaj velika večina. Avtomobilsko električno udobje je drago, razmeroma težko dosegljivo tudi za razviti evropski Zahod, za njen Vzhod pa bolj ali manj pobožna želja, če sploh. To kažejo tudi letošnji podatki o prodaji električnih avtomobilov, kjer se zdi, da je razlika še veliko večja kot pri povprečni starosti voznega parka. Razkorak med državami članicami EU bo gotovo vse večji, kajti povsem nestvarno je domnevati, da se bo standard na "naši" strani v nekaj letih tako povečal, da jih bomo ujeli in si tako laže privoščili električni avtomobil.

To bo seveda povzročilo marsikaj. Ne bo se povečala le povprečna starost voznega parka, kar je zgolj statistična kategorija, pač pa tudi varnost in še marsikaj drugega. Novi avtomobili so varnejši, tudi električni. Ampak zanje bo, če se nič ne bo spremenilo, malo volje, še manj denarja. Na vzhodu in sredi Evrope nič novega …