Miklavški dvorec, za miklavško cerkvijo ena najstarejših stavb v kraju, ta čas kaže bolj klavrno podobo. Stavbo na začetku ulice Nad izviri v starem delu Miklavža so nekoč uporabljali tudi za kmetijske namene, sicer pa so v njej bivali nekdanji uslužbenci KPD Rogoza, danes je v lasti štirih zasebnih lastnikov. Zgodovinar Matjaž Grahornik, ki kot domačin še posebej pozna in raziskuje zgodovino kraja, pravi, da je bil dvorec prvič omenjen že leta 1453, ko je Valter Zebinger od deželnega kneza dobil v zakup miklavški urad, kamor so sodili dvorec, dva mlina in devet kmetij.
Zrasel nad izvirki sveže pitne vode
Dvorec stoji na dravski terasi, pod katero so na dan prihajali izvirki sveže pitne vode, ki so se stekali v potok. Ti so dali kraju prvotno ime Studenec, in ko je bila zgrajena cerkev sv. Nikolaja/Miklavža, so kraju spremenili tudi ime. Miklavški dvorec je skozi zgodovino imel številne lastnike. Do okoli leta 1490 je bila stavba deželnoknežja, potem je v okviru urada postala last rodbine Zekel (ponemčen priimek madžarske rodbine Szekely). Leta 1555 je bila posest priključena samostojnemu uradu Betnava, zatem je bila do leta 1648 v lasti družine Herberstein, takrat ga je kupil Jurij Jernej grof Khisl in ga podredil velikemu gospostvu Spodnji Maribor. V 18. stoletju je to podedovala družina Brandis, zatem je leta 1745 miklavški urad spet kupil član družine Herberstein. Potem so se lastniki hitro menjavali, po agrarni reformi v prvi Jugoslaviji pa je dvorec postal last Dravske banovine, ki je v njem uredila moško kaznilnico; po drugi svetovni vojni je bil lastnik dvorca Zavod za prestajanje kazni Maribor, od slovenske osamosvojitve so bila v njem urejena zasebna stanovanja.
S tablo bodo označili dvorec
Na miklavški občini so potrdili, da bodo pri Miklavškem dvorcu oziroma "marofu", četudi je last fizičnih oseb, država oziroma občina pa sta lastnici zemljišč, ki mejijo na nepremičnino, postavili turistično tablo, ki bo označevala tudi ta objekt. Ne nazadnje gre za eno od treh največjih znamenitosti kraja - ob tem sta še rimska gomila in cerkev. Sicer pa bodo letos nadaljevali restavratorska dela na levem stranskem oltarju Marije Pomočnice v cerkvi sv. Miklavža. Zasteklili so tudi že vhod v cerkev Marijinega vnebovzetja v Dobrovcah.
Stavba potrebna prenove
Impozantna stavba je sedaj potrebna temeljite obnove. Kakor so povedali na miklavški občini, so zasebni lastniki sicer zamenjali streho, pri čemer niso zaprosili za sofinanciranje. "Dobro bi bilo postaviti kakšno tablo z osnovnimi podatki o stavbi, a vse se ustavi pri denarju oziroma prioritetah občanov. Dvorec je kljub pozneje zgrajenemu dravskemu kanalu za HE Zlatoličje ohranil poudarjeno vlogo na začetku starega dela Miklavža," še poudarja raziskovalec zgodovine kraja.
