Ministrica za obrambo Andreja Katič je v začetku prejšnjega tedna razburkala domače in mednarodno politično prizorišče z izjavo, da bo Slovenija verjetno umaknila svoje vojaške inštruktorje iz Iraka, kjer so po izvedenem referendumu o neodvisnosti Kurdistana razmere nestanovitne in napete. Posebno presenetljivo je, da je Katičeva "pohitela" s takšno izjavo na TV Slovenija, preden je svoja razmišljanja predstavila celotni vladi, ki takšne odločitve dokončno sprejema, ali nemški ministrici za obrambo Ursuli von der Leyen. Nemčija je namreč poveljujoča država na misiji Neomajna odločenost v Iraku, v okviru katere sodeluje šest slovenskih vojaških inštruktorjev. Dodatno je ministrica poskrbela za nelagodje, ker je bilo iz njene izjave mogoče sklepati, da se želi Slovenija umakniti zaradi povečanja notranjih napetosti v Iraku med tamkajšnjo oblastjo in iraškimi Kurdi, katerih varnostne sile izobražujejo slovenski inštruktorji. "Zagotovo je zdaj zelo tesno in skrbno spremljamo položaj v Iraku, kako potekajo vse dejavnosti," je dejala ministrica. In tudi: "Tako da bomo verjetno predlagali, da se umaknemo s tega področja, potem pa te sile preusmerimo v okrepitev obstoječih drugih mednarodnih operacij in misij, kjer zdaj že sodelujemo."
Slovenski ataše na zagovor v Berlinu
Izjava ministrice na nacionalni televiziji naj bi bila požela precej vznemirjenja v vladnih krogih kot tudi med zavezniki. Najbolj so bili vznemirjeni v Berlinu, saj je Nemčija poveljujoča država koalicijskih sil v Iraku. Iz nemškega veleposlaništva v Ljubljani je po naših podatkih nemudoma romala v Berlin depeša s poročilom o poročanju slovenskih medijev, tam pa naj bi bil na pogovor k oblastem poklican slovenski obrambni ataše, polkovnik Miran Rožanec.
Slovenija ne želi biti vključena v notranji konflikt v Iraku
Direktor direktorata za obrambno politiko na ministrstvu Aleš Mišmaš nam je predstavil ozadje razmisleka, ki ga je ministrica očitno prezgodaj delila z javnostjo. Pojasnil je, da se v Iraku bližamo cilju, ki ga želimo doseči, to je vojaški poraz Islamske države (IS). "S tem bi Slovenska vojska dosegla legitimni cilj, da se lahko iz Iraka vrne po uspešno opravljeni misiji. To pa ne pomeni, da so prizadevanja mednarodne skupnosti tam zaključena. V Iraku se dogaja prelom, saj se bojno delovanje preveša v fazo stabilizacije, ko so potrebni tudi drugi nevojaški mehanizmi. Ministrica je v zvezi s tem dejala, da Slovenija ne želi biti vpletena v morebiten notranji konflikt v Iraku," nam je dejal Mišmaš. Zato na ministrstvu za obrambo razmišljajo, kako naj se Slovenija vključi v nadaljnje sodelovanje v Iraku z drugimi oblikami pomoči in podpore. "Ko je prišlo do konflikta med Kurdi in iraško oblastjo, je to od nas zahtevalo strateški razmislek glede vpliva na varnost naših pripadnikov in pripadnic ter tudi percepcije iraške oblasti do naše prisotnosti na severu Iraka. To je vidik, ki ga moramo upoštevati," poudarja Mišmaš, zato izjavo ministrice razume v doseganju želenih vojaških stanj v prihodnje, dogovoru o skupnem prihodnjem sodelovanju z Nemčijo in drugimi državami tudi z nevojaškimi zmogljivostmi ter "prihodnji vrnitvi po uspešno opravljeni misiji in nikakor ne v predčasnem umiku".
Fokus Slovenije ostaja Balkan
Namera ministrice je torej bila, da "se v tesnem posvetovanju z Nemčijo in drugimi državami dogovori o najustreznejšem načinu skupne podpore Iraku v prihodnje". Kot smo še izvedeli iz neuradnih virov, naj bi bila državni sekretar Bizjak in ministrica Katičeva ob robu ministrskega srečanja v Bruslju s pravimi sporočili slovenski in mednarodni javnosti, zlasti pa nemški ministrici von der Layenovi, sanirala zaplet, ki je nastal v odnosu z Nemčijo. Velja pa ob vsem tem vnovič izpostaviti, da prioriteta slovenskega sodelovanja na mednarodnih operacijah in misijah ostaja na Zahodnem Balkanu, ker je to naša soseščina, ki neposredno vpliva na našo varnost, hkrati pa ima Slovenija tukaj največ političnih, varnostnih, gospodarskih interesov. "Zato je za nas dogajanje na tem območju najbolj zanimivo in pomembno, ker neposredno vpliva na varnost v Sloveniji. To bo naš fokus tudi v prihodnje," zagotavlja Mišmaš. Na Zahodnem Balkanu so trenutno približno tri četrtine vseh naših pripadnikov in pripadnic, ki so prisotni na mednarodnih operacijah in misijah.
Povečanje števila pripadnikov v Afganistanu in Maliju
Kot nam je potrdil Aleš Mišmaš iz direktorata za obrambno politiko, naša država načrtuje povečanje obsega sodelovanja v Afganistanu in Maliju. V Afganistanu skladno z obstoječim sklepom vlade Slovenija podpira prizadevanja Nata, da se manko zadnjih let nadomesti in prispeva k uspešnemu zaključku misije, ki je podobno kot v Iraku usmerjena v podporo Afganistanskim silam, da bodo v prihodnje lahko same uspešno zagotavljale varnost lastne države.
V okviru podpore višjim ambicijam EU na področju zagotavljanja skupne obrambe pa namerava vlada povečati sodelovanje v misiji EU v Maliju v Afriki, kjer je med drugimi varnostnimi izzivi na severu države tudi veliko kriminalnih združenj, ki omogočajo ilegalne migracije preko Alžirije in Libije v Sredozemlje. "Z našega vidika je Mali država, ki se sooča z varnostnimi izzivi na samem izvoru, ki pa jih na koncu čutimo tudi v Evropi," pravi Mišmaš.
