Pri Komisiji za preprečevanje korupcije ne beležijo nobenih prijavljenih lobističnih stikov glede projekta lakirnice Magna. A vendar nam je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pred časom sporočilo, da so stiki bili in so. "Minister Zdravko Počivalšek se je z investitorjem srečal trikrat. Prvi obisk je potekal v Gradcu decembra 2016, sledili sta še srečanji pri predsedniku vlade in srečanje ob robu vrha podjetij v tuji lasti," so povedali na gospodarskem ministrstvu. Za pojasnila so jih zaprosili tudi pri KPK, kjer so nam še pred tem sporočili, da ne morejo soditi, ali je šlo za lobistični stik, saj "ne razpolagamo z informacijo o tem, na kakšno odločitev ministrstva oziroma vlade se je vplivalo". Z gospodarskega ministrstva pa so nam v prejšnjem tednu sporočili, da so KPK "z dopisom pojasnili, da v omenjenem primeru ni šlo za lobistični stik, saj je pobudo za srečanja podal minister". Včeraj so pojasnilo posredovali tudi iz urada predsednika vlade, Mira Cerarja, kjer so KPK 15. junija razložili, da se je premier s predstavniki podjetja Magna Steyr srečal enkrat, 12. maja letos, a "da je bilo srečanje vljudnostne narave, na njem pa so predstavniki dotičnega podjetja predstavili načrt izvedbe investicije v Sloveniji - iz navedenega razloga stika nismo prijavili".
Zakoni veljajo za vse
Vid Doria iz organizacije Transparency International Slovenija pravi, da ga pojasnila gospodarskega ministrstva in kabineta predsednika vlade ne presenečajo, a vseeno ne dvomi, da je šlo za lobistične stike. Odgovor gospodarskega ministrstva vidi predvsem kot eklatantno izogibanje zakonskim dolžnostim o poročanju. "Lobistični stik je, tudi če je funkcionar tisti, ki se dogovori za srečanje, ker si prizadeva za tujo investicijo," opozori na nesprejemljivost tega, da se po sedmih letih lobiranci še vedno izogibajo poročanju o lobističnih stikih. "Lobistični stiki niso nujno problematični, a transparentnost o njih je nujna za demokratični proces," pravi. Prepričan je, da ima v tem primeru KPK dovolj orodij, da izvede ukrepe in izreče sankcije, ki jih predvideva zakon. To, pravi, bi lahko tudi pripomoglo h krepitvi politične kulture, da je zakonodajo treba spoštovati. Hkrati spomni, da se globalno vse več pozornosti namenja odgovornosti zasebnega sektorja, ki mu je transparentno delovanje in poslovanje v interesu do točke, ko zagotavlja nadgradnjo njihove blagovne znamke in podobe v očeh potrošnikov.
Namestnik predsednika KPK, Igor Lamberger, konkretnih primerov ne more komentirati, a doda, da so za KPK pri presoji, ali je šlo za lobistični stik, pomembni trije zakonski pogoji: nejavni stik med lobirancem in lobistom, kamor se šteje tudi predstavnike zasebnih podjetij; namen vplivanja na odločanje v zadevah javnega pomena in vplivanje v imenu interesne organizacije, med katere sodijo tudi mednarodne korporacije. "Zakon ne govori nič o tem, da bi bilo pomembno, kdo je dal pobudo za stik," pravi dr. Igor Lamberger. Sistem poročanja lobističnih stikov, kot ga vodi KPK zdaj, bi lahko izboljšali, se strinjajo pri KPK, a ta del zakona ni vključen v spremembe, ki jih prinaša trenutna novela v vladni obravnavi. Pri KPK bi si želeli preprostejši način poročanja - in dolžnost tako lobistov kot lobirancev je, da prijavijo stik. Zdaj so letna poročila dolžni oddati le registrirani lobisti, ki pa izvedejo manjšino lobiranja. A glavno težavo vidi tudi Igor Lamberger drugje: "Slišali smo, da so funkcionarji na visokih položajih nenaklonjeni poročanju o lobističnih stikih, ali da je to po njihovem mnenju celo brez zveze." Pravi, da zakonodaja ni nič drugačna za strateške investitorje in da je veljavno zakonodajo treba spoštovati.
Interes javnosti
Gospodarsko ministrstvo je razložilo tudi, da se njihovi predstavniki "s predstavniki investitorja in drugih institucij srečujejo na operativnih sestankih, katerih namen je reševanje odprtih vprašanj glede investicije. Seznama teh srečanj vam ne moremo posredovati, saj ga ne vodimo". Pri tem velja spomniti na uradno razlago KPK, da vplivanje na zadeve javnega pomena ne obsega le vplivov na obravnavo in sprejem splošnih oblastnih aktov, ampak tudi na "odločanje v drugih zadevah", kamor je mogoče šteti "vse druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe", ki jih vlada sprejema "za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področij iz pristojnosti države".
Vid Doria opozori tudi na določila poslovnika vlade o zakonodajni sledi in na 10. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Slednji določa, da se ob objavi predloga pravnega akta za izvrševanje javnih pooblastil "z namenom zagotavljanja transparentnosti postopka sprejemanja" objavi "tudi osebno ime in naziv zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je sodelovala pri pripravi akta". Pri dokumentih, ki so spremljali sprejem zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica, ni omenjeno, da bi sodeloval kdorkoli s strani investitorja. To je vsaj nenavadno glede na to, da je bil zakon neprikrito pisan z namenom omogočiti Magnino investicijo. Spomnimo, da je bil zakon dan v obravnavo v državni zbor 18. novembra lani po nujnem postopku, ki je izključil sodelovanje javnosti. V spremljevalnem besedilu je navedeno, da se je vlada že 15. septembra lani seznanila s časovnico za izvedbo gradnje Magnine lakirnice.
A glede na odgovore gospodarskega ministrstva srečanj s predstavniki Magne pred tem ali jeseni lani ni bilo. Državni zbor je zakon, ki omogoča tudi razlastitev lastnikov zemljišč, sprejel v manj kot mesecu dni, 15. decembra. "Nedvomno je, da mora javnost vedeti, kdo je sodeloval pri oblikovanju veljavnih predpisov," sklene Igor Lamberger.
